URN_NBN_SI_DOC-ZY7QZCSS

nudbe in povpraševanja velja tudi za knjižnice. V svoji organizaciji se m orajo prilagoditi metodam modernega poslovanja ter spoznati bralca in njegove potrebe. Pri tem si v svetu danes pomagajo s socialno-empi- ričnimi raziskavami, ki opazujejo družbo kot tržišče in posredujejo raz­ noličnost zahtev skozi prizmo analize o potrebah uporabnika. Tako kot v industriji tržne analize omogočajo poznavanje možnosti za plasma sedanjih proizvodov in potrebe po novih, tako socialno-empirične raz­ iskave knjižnicam omogočajo, da spoznajo, koliko ustreza njihova služba, kje se razhajajo s potrebam i uporabnikov, v katero sm er se morajo razvijati in kako najbolje izrabijo svoje možnosti. Kakšna orga­ nizacijska oblika je potrebna, da knjižnice najbolje izpolnjujejo svoje naloge, je stvar bibliotekarjev. Za bralca je važno, da dobi točno infor­ macijo, hitro in zanesljivo, ne zanima pa ga, ali rešujejo knjižnice po­ stavljene naloge tako, da ohranjajo ločitev med znanstvenimi in javnimi knjižnicami, ali s pomočjo kakšne druge organizacijske oblike. Sedanje stanje ni nikakršna dogma; treba je vedno znova preveriti, ali lahko rešuje postavljene naloge in kako zadovoljivo jih rešuje [34], šele na podlagi zahtev družbe bibliotekarji lahko razvijejo koncepte za biblio- tečno službo. Socialno-empirične raziskave pa posredujejo podatke o posameznih skupinah uporabnikov in njihovem delu in tako lahko ocenimo, s kakšnimi tipi bibliotek in kakšnim regionalnim knjižničnim sistemom lahko izpolnimo potrebe, ki jih določen teritorij ima. V javnem knjižničarstvu sociološke analize niso nič novega. V anglosaksonskih deželah imenujejo take analize študij bralca — use(r) studies ali tudi community study [35]. Ameriški standard za javne knjiž­ nice [36] predpisuje raziskovanje potreb komune vsaj vsako deseto leto. Knjižnice morajo čim bolje spoznati ljudi, ki jim služijo, njihove interese, posamezne skupine, društva in institucije v svoji komuni, da lahko pravilno usm erjajo svoje delovanje. Znanstvene knjižnice se težje osvobajajo podedovanih miselnih shem in nedotakljivih starih konceptov. To ovira prilagoditev znanstve­ nih knjižnic v moderni družbi in pogosto se pojavlja vprašanje, koliko še sploh ustrezajo zahtevam znanstvene institucije. Razvoj znanosti in raziskovanja gre mimo knjižnic, če knjižnice niso sposobne zaživeti z novim utripom razvoja. Novo, sodobno strukturo znanstvene knjižnice pa lahko ustvarimo le na podlagi studioznih analiz dejavnikov. Kot zgled naj navedem angleško študijo o univerzitetnih knjižnicah [37], ki izvaja nove koncepte bibliotečne službe na univerzi na podlagi teme­ ljitih analiz uporabnikov — profesorjev in študentov. O uporabi com- puterjev v knjižnicah študirajo z metodami »tržne analize«. V teamu, ki se v Univerzitetni knjižnici v Cambridgeu ukvarja z uvedbo com- puterja, sodeluje poleg bibliotekarjev in strokovnjakov za computersko tehniko še strokovnjak za marketing. Podoben paralelen razvoj biblio­ tečne organizacije in študija viporabnikov najdemo tudi v vzhodnih deželah, npr. v Berlinu in Pragi. Slovenci takih študij še dolgo ne bomo imeli, saj nimamo za to niti usposobljenih strokovnjakov niti denarja. Preostane nam torej le, da tuje ugotovitve pazljivo študiramo. Pri tem ne smemo pozabiti, da