URN_NBN_SI_DOC-ZY7QZCSS

Polovica vsega slovenskega prebivalstva živi v vaseh, ki imajo manj kot 500 prebivalcev. Prav tako imamo čez 200 industrijskih središč. Stopnja urbanizacije prebivalstva je nizka, le približno 37 % ljudi živi v mestih; nasprotno je stopnja urbaniziranosti izredno visoka, saj več kakor 75 % prebivalstva živi od nekmetijskih dejavnosti [81]. Slovenija je tudi upravno razdrobljena na majhne občine, ki v večini primerov nimajo dovolj velikega urbanega središča, kjer bi lahko razvili vse potrebne službe. Matične knjižnice ne morejo razviti knjižničarske mreže na svojem terenu v občinah, kjer so komaj dane možnosti za eno krajevno knjižnico. Zaradi tega je bibliotečno službo v Sloveniji možno rešiti le z regionalnimi knjižničnimi sistemi, ki bi v okviru več občin razvili s krajevnimi knjižnicami, podružnicami in potujočo knjiž­ nico urejeno bibliotečno službo in posredovali vso potrebno literaturo vsem prebivalcem, ne glede na to, ali žive v mestu ali na deželi. V skladu z vsemi gornjimi ugotovitvami predlagam, da študijske knjižnice v Sloveniji prevzamejo naloge osrednjih javnih knjižnic v knjižničnem sistemu določene regije. Predlogi I Naloga regionalnega bibliotečnega sistema je, da omogoči vsem prebivalcem svoje regije dostop do potrebne literature, ne glede na to, ali je literatura v knjižnicah regionalnega bibliotečnega sistema, v osrednji knjižnici, ali pa jo je treba preskrbeti iz strokovnih ali uni- verznih knjižnic Slovenije, Jugoslavije ali iz tujine preko medbibliotečne izposoje. II Regionalni knjižnični sistem sestavljajo osrednja javna knjižnica, krajevne knjižnice, podružnica in potujoča knjižnica. III Osrednja knjižnica posluje kot centralna knjižnica regionalnega knjižničnega sistema in kot krajevna javna knjižnica. IV Krajevne knjižnice so samostojne knjižnice s poklicnimi knjiž­ ničarji. V regionalnem knjižničnem sistemu sodelujejo na podlagi jasnih in uradno potrjenih dogovorov. V Podružnice so nesamostojne knjižnice, ki so podrejene osrednji knjižnici.