URN_NBN_SI_DOC-ZY7QZCSS

sistema. To literaturo osrednja knjižnica na željo bralcev posreduje knjižnicam svojega sistema. Komunalno knjižničarstvo v Nemčiji se danes razvija v dveh smereh, ki se vedno bolj pridružujeta druga drugi, čeprav izhajata iz različnih osnov. V mestih, kjer sta obstajali znanstvena in javna knjiž­ nica nepovezano, je prevzela znanstvena knjižnica funkcijo centralne knjižnice za komunalno knjižnično mrežo. Opravlja čim več biblio­ tekarskih poslov za vse knjižnice. Ohranja pa »znanstveni značaj« kljub temu, da sprejm e v svoj fond, ki je postavljen po prostem pri­ stopu, tudi beletristiko in poljudno-znanstveno literaturo [80]. V mili­ jonskih mestih, kjer ni univerzitetne knjižnice ali druge znanstvene knjižnice, pa se osrednja javna knjižnica v svoji usmeritvi nakupa znanstvene in strokovne literature približuje nekdanji mestni znanstveni knjižnici, ne da bi seveda imela staro literaturo. Medtem ko stara mest­ na knjižnica določen del fonda postavlja po prostem pristopu, mora osrednja javna knjižnica, ki prevzame tudi določene posebne naloge, npr. lokalne zbirke, del svojega fonda spraviti v skladišče, in hraniti določeno vrsto literature, npr. domoznansko literaturo, domače in tuje klasike itd., ne da bi s tem postala arhivska knjižnica. Takšna osrednja knjižnica torej ni več »potrošna knjižnica« v prejšnjem smislu. Tudi v njeni izposoji zajema pretežen delež strokovna in znanstvena literatura. Zveza med javno knjižnico in med znanstveno knjižnico ne pride v poštev pri knjižnicah, ki so prevzele dodatne naloge in so le-te zanje trenutno važnejše. Sem spadajo vse tiste knjižnice, ki so postale uni­ verzitetne knjižnice [80], Približevanje stare »znanstvene« in javne knjižnice v knjižničarstvu nemških mest je odsev tendence moderne bibliotekarske službe, ki strem i za tem, da bi posredovala več knjig v manj bibliotekah, oziroma da bi jih bolje posredovala v manjšem številu bibliotečnih vrst, kar vse je v korist bralcu in ne nazadnje ustanovitelju. Opis posameznih oblik integracije nam je pokazal, kako počasi se Nemci ločujejo od tradicije in podedovanih nazorov. Le uspehi knjižnic v deželah, kjer opravlja bibliotečno službo v komuni samo ena, enotna knjižnica, ki jo danes imenujemo javna knjižnica, jih ne­ prestano sili, da se prilegajo splošnemu razvoju v svetu. Bibliotečni sistem v Sloveniji Ko smo spoznali, kakšne so sodobne tendence bibliotečne službe v komuni, kako se te tendence realizirajo v državah, ki so imele enako ali vsaj podobno knjižničarstvo kot mi, moramo gornje ugotovitve prenesti na Slovenijo. Ugotovili smo že v uvodu, da Slovenija intenzivno išče svojo pot v moderni svet, kar pomeni, da sprejema tudi vse zako­ nitosti, ki ji bodo to pot tudi omogočile. Zaradi tega tudi vsa načela moderne bibliotečne službe neizpodbitno veljajo tudi za nas. Poleg tega pa je le s sodobnim bibliotečnim sistemom mogoče organizirati ustrezno bibliotečno službo v geografskih pogojih, ki .jih imamo v Sloveniji. Za Slovenijo je namreč značilna velika razpršenost poselitve (6000 naselij).