URN_NBN_SI_DOC-ZY7QZCSS

2. Znanstvena knjižnica in centrala za javne knjižnice sta s pionir­ sko knjižnico v eni zgradbi, vendar v ločenih prostorih in z ločeno izposojo. Znanstvena knjižnica je skladiščna knjižnica, javna knjižnica ima knjige v prostem pristopu. 3. Znanstvena in ljudska knjižnica sta urejeni po prostem pristopu v prostorsko enotni knjižnici s skupno izposojo. V istem poslopju po­ sluje tudi pionirska knjižnica. Medtem ko je prost pristop v javni knjižnici že samoumeven, si v znanstveni šele utira pot. Ker je pokrajinska znanstvena ali mestna znanstvena knjižnica namenjena receptivnemu bralcu in mu mora po­ sredovati sodobno strokovno in splošno znanstveno literaturo, je torej prost pristop tudi zanjo zelo priporočljiv. Del literature, ki je razisko­ valna literatura v pravem smislu — rokopisi, dragocenosti in domo­ znanska literatura — ostane v skladiščih. Odgovor na vprašanje, ali vključi osrednja knjižnica, ki je nastala iz mestne ali pokrajinske knjižnice, potem ko je preuredila svoje fonde na prost pristop, tudi splošno literaturo in beletristiko, je odvisen od prostora in krajevnih razmer. Odgovor pa bi moral biti pritrdilen, da ne bi bilo treba hoditi po literaturo v dve knjižnici. Priporočljivo je splošni fond obdržati na določenem nivoju. Od velikosti knjižnice je tudi odvisno, ali naj se splošnejša literatura integrira v ostali fond ali naj bo v posebnem oddelku, ki prostorsko seveda ni ločen od ostale knjižnice, če je javna knjižnica velika, razvršča stroke v strokovne oddelke in si ob njih uredi specializirane čitalnice. V takem prim eru ima tudi oddelek beletristike in splošne literature. Ureditev pionirske knjižnice v istem poslopju z osrednjo knjižnico ima precej prednosti. Pionirska knjižnica lahko redno dopolnjuje strokovno literaturo iz osrednje knjižnice, da ustreže posebnim željam mladine. Poleg tega pa priporočajo, da naj se mladi bralec že zgodaj seznani s katalogi in bibliografijami večje knjižnice. V osrednji knjižnici, ki je nastala iz obeh vrst knjižnic in ima ločena oddelka, je potreben centralni katalog celotnega fonda. Prav tako m ora biti tudi informativna služba centralizirana na enem mestu. Zaradi racionalizacije — v velikih knjižnicah so na voljo že elektronske naprave — je sm otrno tudi izposojo osredotočiti na enem mestu. Glede na vse to lahko rečemo, da enotna knjižnica z ločenima oddelkoma ni več sodobna. Mislimo namreč na obliko, v kateri ima študijski oddelek knjige v skladiščih in izposojo po pultnem sistemu, ločeno od njega pa poslujeta javna knjižnica in pionirska knjižnica pod skupnim vod­ stvom ali celo pod eno streho. Še po vojni je taka oblika v Nemčiji veljala za najbolj moderno. Temeljila je na principu, da ni mogoče spojiti znanstvene in javne knjižnice. Načelo je veljalo kot neizpod­ bitno, dokler ni prost pristop tudi v Evropi prodrl v znanstvene knjiž­ nice. Danes prevladujejo tendence, da je treba aktualni fond znanstvene knjižnice postaviti v prostem pristopu in ga pridružiti delu javne knjiž­ nice, če so za to le dane prostorske možnosti. V nasprotnem prim eru je treba urediti eno izmed javnih knjižnic v osrednjo knjižnico, v kateri je osredotočena znanstvena in strokovna literatura knjižničnega