URN_NBN_SI_DOC-ZY7QZCSS

samostojnih inštitutov. Za to navajajo v nemški literaturi tele štiri prednosti: 1. Prihranek v upravi. Zaradi boljše koordinacije nabave od­ padejo nakupi nepotrebnih dvojnic. 2. Odpade nepotrebna konkurenca obeh direktorjev in ločena borba za sredstva in ljudi. 3. Bralec lahko z eno člansko izkaznico obiskuje oba inštituta. Znanstvena knjižnica posreduje svoj fond znanstvene literature v izmenjavi literature med javnimi knjižnicami. 4. Enotni nastopi v javnosti dvigajo učinkovitost obema institucijama. Zagovorniki ločenih knjižnic navadno trdijo, da se gornje prednosti enotnega vodstva dajo doseči tudi s tesnim sodelovanjem, da pa le ločena inštituta omogočata obojestranski razvoj. Ker pa je tako sodelo­ vanje odvisno od subjektivnih dejavnikov, se slišijo predlogi, da bi bilo treba sodelovanje med vodstvi knjižnic uradno določiti [77]. Če si gornje štiri prednosti za združitev ogledamo natančneje, hitro ugotovimo, da izhajajo iz razmer nemškega bibliotekarstva, poleg tega pa še iz zastarelih konceptov. Tako je misel, da se v skupnem vodstvu prihranijo sredstva pri nakupu dvojnic, še odsev starih nazorov, ki so zahtevali v znanstveni knjižnici samo po en izvod vsake izdaje. Danes je treba kupovati zelo iskana znanstvena in strokovna dela v vseh knjižnicah v več izvodih. Prihranek, o katerem pogosto slišimo, ko gre za personalno unijo ali skupno upravo obeh vrst, je sorazmerno majhen. Pogoji za racionali­ zacijo nastanejo šele takrat, kadar je mogoče razen skupnega vodstva in uprave centralizirati tudi druge bibliotekarske operacije. Enotna akcesija pa tudi skupna katalogizacija danes, ko imamo za vse knjižnice enotna katalogna pravila, ne bi smela predstavljati nikakršnega proble­ ma. Kompleksnejše je vprašanje enotne klasifikacije, ki je tesno po­ vezano s postavitvijo fonda — s prostim pristopom ali skladiščnim principom. S tem smo posegli v drugo področje centralizacije, na pod­ ročje postavitve in uporabe fonda, v področje zunanje organizacije enotne bibliotečne ustanove. Tu ne gre več za organizacijsko povezanost vodstva in čim več bibliotekarskih operacij, ampak za integracijo fonda obeh vrst knjižnic. O mestu «znanstvene knjižnice« v združeni knjižnici in v knjižnič­ nem sistem u je treba premisliti naslednje; ali bo kot centralna knjižnica sistema ostala znanstvena knjižnica; ali bo poslovala kot osrednja javna knjižnica; ali bo postavila del svojega fonda v prost pristop; ali bo fond v prostem pristopu razširila z romani in poljudno znanstve­ no literaturo; ali bo to morda dodatni fond v posebnem ljudskem od­ delku; ali je smotrno priključiti tudi pionirsko knjižnico; ali naj beletri­ stiko in mladinsko literaturo goje le podružnice in krajevne knjižnice, »znanstvena« knjižnica pa naj se omeji samo na znanstveno literaturo. Na vsa ta vprašanja so našli različne odgovore. Zato glede na zuna­ njo organizacijo lahko ločimo tri glavne oblike [78]: 1. Mestna knjižnica ima kot centralna knjižnica v pretežni meri znanstven značaj. Posluje kot skladiščna biblioteka s pultno izposojo, v prostem pristopu ali le z delno prostim pristopom. Splošna in mladin­ ska literatura je v javnih knjižnicah.