URN_NBN_SI_DOC-ZY7QZCSS

vprašanje, ali ni potrebno iz tega izvajati ustreznih sklepov. V državah, ki se ponašajo z visoko razvito knjižničarsko službo, opravljajo vse knjižničarske naloge v komuni enotne javne knjižnice. Zato tudi države, ki so podedovale staro ločitev med tipoma, poskušajo urediti javno mrežo knjižnic s tem, da reform irajo obstoječi sistem in povezujejo obe vrsti knjižnic. Na češkem, kjer je bilo bibliotekarstvo tudi pod avstrijskim vplivom, so izvedli temeljito reorganizacijo znanstvenih knjižnic. O znanstvenih knjižnicah v okrožjih pravi poročilo [73]: »Pri teh knjiž­ nicah obstaja večinoma nejasno razm erje tako do uprave kot tudi do drugih bibliotečnih vrst v okrožju. Na tem dejstvu temelji tudi reorga­ nizacija državnih znanstvenih knjižnic, ki se sedaj izvaja (1958). Tiste državne znanstvene knjižnice, katerih pomen ne seže preko okrožja, se podrede bibliotečni upravi in se združijo z okrožnimi ljudskimi knjiž­ nicami v enoto. Novi bibliotečni tip naj s svojimi fondi ... služi tako znanstvenikom, strokovnjakom iz industrije in km etijstva kot vsem slojem prebivalstva v okrožju«. Na Nizozemskem predlaga združitev vsaj za nekatera mesta v svoji disertaciji P. J. van Swigchem [77]. V Avstriji zahteva reformo javnega knjižničarstva socialistična stranka v kulturno-političnem program u za leto 1969. Oblike integracije znanstvene in javne knjižnice Ker se naloge obeh vrst knjižnic v današnji družbi tako zelo pre­ pletajo, se znanstvena in javna knjižnica povezujeta [78]. Oblike tega povezovanja pa so odvisne od splošne bibliotekarske politike v deželi in ne nazadnje od ekonomskih možnosti. Oblike povezovanja oziroma združevanja lahko ločimo v štiri skupine: 1. znanstvena mestna knjižnica in javna knjižnica sta samostojni enoti s skupnim vodstvom; 2. m estna znanstvena knjižnica je znanstvena centralna knjižnica v sistemu javnih knjižnic: 3. enotna knjižnica z ločenim znanstvenim oddelkom in javno knjiž­ nico v enem poslopju; 4. popolnoma integrirana znanstvena knjižnica z javno knjižnico. Pri zgoraj navedenih prim erih lahko ločimo dve področji povezova­ nja. Najprej imamo upravno področje in notranjo organizacijo, kar sega od enotnega vodstva in enotne uprave do skupnega izbora in nakupa literature do katalogizacije in klasifikacije za obe instituciji. Drugo področje sega v posredovanje fonda in njegovo uporabo — v zunanjo organizacijo; tu imamo najprej bolj ali manj ločeno znanstveno knjižnico od javne knjižnice s podružnicami, nato združitev obeh tipov v eni zgradbi, kjer še ostane ločena izposoja in končno popolna spojitev fonda s skupno izposojo. Kadar obstajata v nekem kraju ločena oba tipa knjižnic, je po navadi prva faza povezovanja — predvsem takrat, kadar ima znanstvena knjižnica obsežen fond — skupno vodstvo sicer