URN_NBN_SI_DOC-ZY7QZCSS

določeni kriteriji v bibliotekonomiji, ki so veljali kot ločnica med obe­ ma tipoma, spreminjajo. Knjižnice so ustanove, ki dele usodo vseh institucij, katerih razvoj je odvisen od raznih premikov v nacionalnem prostoru. Vendar doživlja danes bibliotekarstvo pod vplivom organizacij kot so UNESCO. FIAB in FID precejšnjo stopnjo internacionalizacije [69]. Nove in boljše metode dela v knjižnicah prodirajo iz raznih krajev sveta; pri tem ni važno, ali prihajajo iz Amerike, New Delhija ali Berlina, in prispevajo svoj delež pri razvoju bibliotekarstva v svetu. Moderna knjižničarska služba ne loči več knjižnic po znanstvenih ali izobraževalnih nalogah. Take ločitve so v nasprotju s pluralistično družbo, ki na gospodarskem, tehničnem in socialnem področju vezana na znanost živi iz kritike in sposobnosti presoje informiranih avtonomnih osebnosti. Staremu sta­ tičnemu principu ločitve med duševnim delom in izobrazbo postavlja­ mo danes nasproti dinamični princip preskrbe literature do zadnjih predelov dežele v polnem možnem obsegu, vsem ljudem enako, ne glede na izobrazbo ali starost [70], za namene, ki jih težko prej opredeljuje­ mo ali določamo, nikakor pa jih ne smemo ocenjevati. Zato ločimo danes knjižnice po njihovi funkciji, ki jo imajo v družbi, na univerzitetne, javne in strokovne knjižnice. Med nalogami, za katere so določene univerzitetne in strokovne knjižnice, je vsekakor najvažnejša ta, da omogočajo znanstvenikom, ki imajo za to osebne pogoje, vključe­ vanje v mednarodno raziskovanje in sodelovanje. Znanost pa je danes tako razvejana in razporejena po vsem svetu, da je treba kupovati literaturo iz vseh kulturnih dežel [71]. Inozemski standardi predpisujejo za te knjižnice nad 20 000 novih knjig in nad 3000 naslovov revij. Vendar je to še vedno premalo in mnogi bibliotekarji trdijo, da kompleksnosti problemov, ki ležijo pred temi knjižnicami, ni mogoče rešiti zgolj na nacionalni bazi. Možno in nujno pa je rešiti probleme javnih knjižnic v okviru nacionalne skupnosti. R eform e javnega knjižničarstva v svetu Spremenjene naloge ljudske knjižnice in mestne oziroma pokrajin­ ske znanstvene knjižnice po vojni so izraz drugačnih političnih in socialnih razmer. Tako vidi pokrajinska in mestna znanstvena knjižnica svojo nalogo predvsem v posredovanju rezultatov znanosti za nadaljnje izobraževanje in informacijo predvsem akademskih poklicev, medtem ko zbira raziskovalno literaturo le še za omejena področja, za lokalno in pokrajinsko zgodovino. Značilnejša je sprememba ljudske knjižnice v javno z naslednjimi razvojnimi značilnostmi: prost pristop, večji poudarek na informacijah, povečan fond strokovne in celo znanstvene literature, vse z namenom, da zadosti temeljnemu načelu: oskrbovati vse sloje z vso potrebno literaturo. Ker je na eni strani «pomen za znanost« mestnih in pokrajinskih znanstvenih knjižnic vprašljiv, na drugi strani pa je postala funkcija obeh tipov, javne in znanstvene knjižnice, skoraj identična, nastane