URN_NBN_SI_DOC-ZY7QZCSS

ekonomsko obremenitev v nacionalnem okviru, saj ne zahtevajo samo ogromnih skladišč, am pak tudi zahtevno tehnično opremo, transportne, klimatske in obveščevalne naprave in številno osebje. Knjižnice pa m orajo reševati še organizacijska vprašanja, ker ogromne razdalje v skladiščih izredno otežujejo izposojo, ki m ora biti danes tudi v znan­ stvenih knjižnicah čim hitrejša. Vzporedno pa naraščajo tudi fondi zastarele literature ali m rtvi fondi, saj vemo, da se nekatere stroke izredno hitro razvijajo. Zato je pretiravanje z arhivsko funkcijo po­ sameznih knjižnic preživeto. Že pred leti je Oskar Tyszko [67] opomnil, da nima nobena knjižnica pravice zahtevati novo zgradbo, če ne more dokazati, da je iz svojih fondov izločila mrtvo literaturo. Danes ne razpravljajo več o principu uskladiščevanja zunaj posameznih knjižnic, ampak le še o konkretnih vprašanjih in rešitvah v okviru ene države. Tudi pravilo, da kupujejo znanstvene knjižnice samo po en izvod vsake izdaje, ne velja več. Iz različnih vzrokov kupujejo danes knjižnice po več izvodov pomembnejših in pogosto iskanih del. Isto velja za trditev, da služijo znanstvene knjižnice le raziskovanju in nimajo vzgoj­ nih nalog. Opozorimo naj samo na seminarje, ki jih prirejajo univerzi­ tetne knjižnice za slušatelje univerze, kjer jih navajajo na uporabo znanstvene literature in modernih informacijskih virov ter s tem dopolnjujejo učni proces univerze. To imenujejo kot 3. fazo razvoja univerzitetne knjižnice, v kateri prehaja težišče dela na informacije in metodično delo s študenti. Na tem mestu moramo spregovoriti še o pri nas manj znanem dejstvu, da so tudi fondi znanstvenih knjižnic postavljeni po prostem pristopu in seveda sistematično urejeni. Prost pristop temelji na prin­ cipu, da ima vsak državljan prost pristop do vseh dokumentov člove­ škega znanja, ki jih hrani knjižnica. Knjiga m ora biti dostopna brez posebnih težav, kar je možno le, če je dostop do skladišča dovoljen. Vzgojni element v principu prostega pristopa je predvsem v sistem atič­ ni postavitvi, ki omogoča študentu, da najde knjige ene stroke v logični bližini. Jasno pa je, da je mogoče priti do manuskriptov, redkih knjig in posebnih zbirk le z naročilnicami. To, za srednjo Evropo pred nekaj leti še revolucionarno načelo dobiva vedno več pristašev in s tem tudi vedno več realizacij. Kajti prednosti niso samo na strani bralca, ki si lahko sam ogleda vrsto knjig, ampak tudi za knjižničarje, ki imajo pogosto iskane knjige pri roki. Z določenimi izgubami je treba računati, odvisne so od prostorov in kontrole v njih. Ni pa nujno, da so višje kot pri sedanji izposoji. V univerzitetni knjižnici v Innsbrucku [68] so po sedmih letih prostega pristopa v čitalnici napravili generalni pregled. Izkazalo se je, da m anjka le 35 knjig, kar je razmeroma malo. Ker imajo skladišča, urejena po prostem pristopu, smisel le takrat, če je fond postavljen sistematsko, to pa je izredno težko izvedljivo v starih stavbah, poskušajo knjižnice izboljšati službo bralcev vsaj na tak način, da postavijo po prostem pristopu določen odstotek literature v čitalnice. Videli smo, da ni mogoče ločiti znanstvenih in javnih knjižnic na osnovi principialnih razlik med znanostjo in izobrazbo in da se tudi