URN_NBN_SI_DOC-ZY7QZCSS

ljudske knjižnice . .. in tip znanstvene knjižnice se m orata tudi v pro­ vinci sicer dopolnjevati, a obenem, glede na osnovne naloge in način dela, tudi razlikovati, tako kakor se razlikuje na prim er gimnazija od osnovne šole. Razlika med njim a ni v vrednosti ali v višjem oziroma v nižjem rangu, ampak samo v časovni zapovrstnosti skladno z raz­ vojno stopnjo učenčevo oziroma bralčevo«. Tip »znanstvena knjižnica« združuje pod svojim okriljem toliko vrst knjižnic, ki imajo le malo skupnega — nacionalne, univerzitetne, stro­ kovne itd. Oznaka »znanstvena« poudarja le razliko le-teh do javne knjižnice in sicer razliko v izgradnji fondov, obliki uporabe, delovnih metodah in strokovni izobrazbi bibliotekarjev. Znanstvene knjižnice doživljajo danes globoke spremembe. S tra ­ dicionalnimi metodami ne morejo več zmagovati vedno večje produk­ cije literature in vse številnejših bralcev, zato iščejo nove oblike organizacije in nova tehnična sredstva, ki bi usposobila knjižnice za vse zahtevnejše naloge. Rezultat tega iskanja pa niso samo nove orga­ nizacijske strukture in v velikih knjižnicah tudi avtomatizacija, ampak tudi novi, spremenjeni koncepti o delu in nalogah knjižnic, za katere smo se navadili govoriti kot o znanstvenih. Ti koncepti niso več samo mnenje nekaterih strokovnjakov, ki vidijo vzor vsega v ameriškem in skandinavskem bibliotekarstvu, ampak so danes že obče priznana in veljavna načela. V 3. izdaji svojega učbenika o bibliotekarstvu [66] piše Kunze o spremenjenih načelih takole: »Spoznati funkcionalno enot­ nost nacionalnega bibliotekarstva pomeni prvič: znebiti se klišejskih predstav in nekritičnih podedovanih nazorov o funkciji znanstvenih in javnih knjižnic, drugič: razumeti objektivne razlike, ki izhajajo iz različnih funkcij. Ena izmed takih klišejskih predstav pravi npr.: splošno izobraževalne knjižnice so uporabne knjižnice, kupujejo več primerkov enega naslova, služijo zabavi in splošno izobraževalnim na­ logam; znanstvene knjižnice so arhivske knjižnice, kupujejo le en izvod nekega dela, služijo raziskovanju in nimajo vzgojnih nalog. Ta shema je napačna. Nedvomno je in m ora ostati, da so javne knjižnice v pre­ težni meri uporabne knjižnice, znanstvene knjižnice pa imajo načeloma dolžnost, da hranijo svoje fonde. Ta arhivska dolžnost velja za splošne znanstvene knjižnice, z omejitvami pa za strokovne knjižnice. Vendar morajo tudi javne knjižnice do neke mere imeti arhivski fond, namreč bibliografije in priročnike, da dajejo lahko informacije na vedno zah­ tevnejše želje bralcev. Fond javne knjižnice se neprestano obnavlja in zato ostaja v določenem okviru, medtem ko fond znanstvene knjižnice raste. Vendar ni izključeno, da ni potrebno tudi v znanstveni knjižnici delati razlik med pomembno in nepomembno oziroma neuporabno literaturo. Vse knjižnice obdelujejo manjvredno literaturo po skrajša­ nem postopku. Mimo tega pa se danes v bibliotekarstvu postavlja vprašanje o gornji meji, ki jo lahko dosežejo splošne znanstvene knjiž­ nice. Neobhodno potrebno je, da se dolžnost shranjevanja literature, to je arhivski značaj znanstvenih knjižnic v bodočnosti bistveno omeji s smotrno koordinacijo shranjevanja literature.« Knjižni fondi danes tako hitro naraščajo v znanstvenih knjižnicah, da predstavljajo težko