URN_NBN_SI_DOC-ZY7QZCSS

vsaj 1000 naslovov jugoslovanske, v pretežni meri strokovne in znanstvene literature, okrog 1000 naslovov tujejezične, predvsem strokovne in splošne znanstvene literature, okrog 200 slovenskih časnikov in časopisov, okrog 100 jugoslovanskih časnikov in časopisov, okrog 50 inozemskih časopisov. Dvojnice posebno iskanih knjig kupuje v primernem številu sklad­ no s svojimi potrebam i in v dogovoru z drugimi knjižnicami v sistemu. Knjižnice na dvojezičnem območju kupujejo še posebej literaturo svojih manjšin. XI Osrednja knjižnica izposoja na dom ves bibliotečni m aterial razen tistega, ki ga pogosto uporablja za informacije v knjižnici, redke knjige in bibliotečni material iz domoznanske zbirke. XII Osrednja knjižnica oskrbuje tudi bralce, ki so vezani na posebne oblike literature, npr. slepce. Da bi sedanje študijske knjižnice lahko prevzele nove naloge, mo­ rajo spremeniti svoje poslovanje in se prilagoditi novim nalogam. Poleg tega pa so nujni nekateri bistveni premiki, in sicer: 1. Študijske knjižnice m orajo izvesti selekcijo svojega fonda. Povedali smo, da je akumulacija zastarele, čeprav znanstvene literature, ki je nihče več ne uporablja, zelo sporna. Mnoge države postavljajo posebne skladiščne knjižnice ali določijo eno izmed velikih knjižnic, ob kateri posluje skladiščna knjižnica in zbira m rtvi fond iz knjižnic ter ohranja samo po en izvod take literature za vso državo. Nujno je tudi pri nas določiti knjižnico, ki bo slovenska skladiščna knjižnica in kamor bodo lahko odlagale vse knjižnice m rtvi fond znanstvene literature. Mislim pa, da je v starem fondu študijskih knjižnic treba ločiti dve vrsti zastarele literature. V prvo vrsto spada znanstvena literatura, ki so jo knjižnice zbirale same ali prevzele od raznih strokovnih društev in je zastarala po določenem času. V drugo vrsto sodijo razni darovi, predvsem pa velik del fonda, ki so ga dobile iz federalnega ali okrajnih zbirnih centrov. Veliko vprašanje je, ali je literatura, zbrana po domovih nemških meščanov, sploh kdaj sodila v okvir slovenske znanstvene knjižnice. 2. Osrednja javna knjižnica ne more biti arhivska knjižnica. Hrani le literaturo, ki služi spoznavanju kraja (domoznansko literaturo) in klasike domače in tuje literature. Zato ni upravičena dobivati obvezni primerek.