URN_NBN_SI_DOC-ZY7QZCSS

Na 29. posvetovanju FIAB v Sofiji leta 1963 je J. Brock [82] pre­ daval o obveznem primerku. V predavanju je izkristaliziral danes veljavna mnenja o obveznem primerku. Pravi, da je treba število ob­ veznih primerkov hraniti v razumnih mejah, obenem pa ustvariti dobro opremljene službe, ki bodo ne le sprejemale in hranile obvezni pri­ merek, ampak temu sredstvu, za znanstveno in bibliografsko dejavnost prim arnega pomena, omogočile pravo učinkovitost. V višjem interesu vseh prizadetih je, če ne tolmačimo obveznega prim erka preprosto kot ceneno sredstvo za povečanje fonda knjižnic. To pomeni napačno pre­ sojati prave namene obveznega prim erka in ne vedeti, kaj prinaša in koliko stane. Knjižnice morajo vsak izvod obveznega prim erka kata­ logizirati in obvarovati, s čimer nastanejo izdatki, ki so v večini pri­ merov višji od cene nakupa. Poleg tega dobi knjižnica z obveznim primerkom določen odstotek literature, ki jo bo potrebovala le v izjem­ nih primerih. Oglejmo si konkreten primer! V mariborsko študijsko knjižnico je v letu 1969 prišlo 1764 knjig in 421 periodičnih publikacij kot obvezni primerek. Ker smo za osrednjo knjižnico postavili normativ približno 1300 naslovov, nam je ostalo 464 publikacij, ki jih knjižnice ne potrebu­ jejo. Prav tako smo že ob prvem pregledu periodičnih publikacij lahko izločili približno 200 naslovov, npr. glasila tovarn, šolske liste ipd. Skupno smo dobili približno 660 naslovov, ki jih bodo bralci iskali le izjemoma. Te publikacije smo dolžni bibliotekarsko obdelati, pa tudi iskati, reklamirati, prositi zanje, če nam jih tiskarna ne pošlje. Za obdelavo tega m ateriala potrebujemo po sodbi Mayerhoferja [83] pri­ bližno tricetrt polno zaposlenega višjega knjižničarja ali celo biblio­ tekarja. Publikacije vežemo ali jih zlagamo v mapo. Možno je pri teh izdatkih prihraniti, ničesar pa ne moremo prihraniti pri prostoru, kajti publikacije moramo postaviti na police. 660 publikacij nam zavzame približno šest tekočih metrov. Tu pa ne smemo računati samo na polico, ampak moramo oceniti, koliko stane prostor v skladišču, osvetlitev, čiščenje, prekladanje knjig in kontrola, čas, ki ga porabi knjižničar za hojo mimo metrov neuporabnih knjig. Tak izračun je sestavni del bibliotečne tehnike, ne samo moderna oprema. Poleg tega prihaja obvezni prim erek v knjižnico z zamudo, tako da so bralci že mnogo prej obveščeni o izidu knjige v tisku in knjigarnah, preden pride v knjižnico. S tega vidika predstavlja obvezni prim erek oviro v poslovanju javne knjižnice. Ko govorimo o obveznem primerku, pa ne smemo pozabiti, da dobivajo vse nacionalke v Jugoslaviji vso knjižno produkcijo iz vse države. Rojnič je na Prvem kongresu bibliotekarjev Jugoslavije leta 1949 razlagal takole [84]: »Ako bi kojom nesrečom nastradala glavna biblioteka neke naše narodne republike, svaka druga glavna biblioteka mogla bi nadoknaditi njezin gubitak, dakako što se tiče knjiga št.ampa- nih u Jugoslaviji nakon Oslobodenja.« 3. Osrednja knjižnica bi morala urediti aktualni fond po prostem pristopu in ga pridružiti delu javne knjižnice. Domoznanska literatura,