untitled

8 9 Valvasorjeva knjižnica je knjigomat uvedla konec leta 2002 in z njim januarja 2003 zabeležila 5,39% delež izposoj. V naslednjih mesecih je število izposoj s knjigomatom z nihanjem upadalo in doseglo v mesecu juniju leta 2004 najnižjo točko s 0,58% deležem. Povprečje je v letu 2004 (od januarja do oktobra) znašalo 3,06%. V Mestni knjižnici in čitalnici Idrija je bilo med januarjem in oktobrom 2004 povprečje transakcij 7,83%. Ob tem, da so v poletnih mesecih (junij in julij) dosegali, če zaokrožimo, 11%. Nihanje pri uporabi knjigomata je, v primerjavi z Valvasorjevo knjižnico, večje, a se ves čas giblje med 4 in 12%. Knjižnica Prežihov Voranc iz Ljubljane je knjigomat uvedla junija leta 2004 in v prvem polletju delovanja ni dosegla 1,6% deleža izposoje knjižničnega gradiva s pomočjo knjigo- mata. Prisotno je rahlo nihanje s pozitivno tendenco. Zgoraj navedene številke, ki so odraz realnega stanja v slovenskih knjižnicah, nam zastavljajo vprašanja o smiselnosti uvajanja knjigomatov v knjižnice, funk- cionalnosti knjigomatov, njihovi (učinkoviti oz. neučinkoviti) promociji ter (nega- tivnemu) odnosu uporabnikov do samopostrežne izposoje. 3 Raziskava 3.1 Opredelitev problema Izkušnje slovenskih splošnih knjižnic, ki so naprave za samopostrežno izposo- jo uvedle od leta 2000 naprej, kažejo, da uporabniki knjigomate redko uporablja- jo, delež gradiva, ki si ga izposodijo, pa je bistveno manjši od deleža, o katerem poročajo knjižničarji iz tujine. Glede na zmogljivosti knjigomata bi bilo v slo- venskih knjižnicah s knjigomatom realno pričakovati od 30-50% delež transakcij knjižnega gradiva s samopostrežno izposojo in vračanjem. Raziskavo smo zato zastavili z namenom povečanja uporabe knjigomata v eni od ljubljanskih splošnih knjižnic 2 , pri čemer smo analizirali uporabnike, ki knji- gomat uporabljajo, in na podlagi odgovorov ter njihove interakcije s knjigomatom identificirali težave, s katerimi se srečujejo ob uporabi, ter predvideli ukrepe, ki bi vodili do povečane uporabe knjigomata. Izhajali smo iz predpostavke, da so 2 Avtorica se v prvi vrsti zahvaljuje Knjižnici Prežihov Voranc v Ljubljani, še posebej knjižničarki Teji Zorko za vse informacije o knjigomatu, ter vsem uporabnikom, ki so bili pripravljeni posvetiti nekaj minut svojega časa tej raziskavi. Tatjani Likar iz Ministrstva za kulturo najlepša hvala za odgovore na zastavljena vprašanja ter Mestni knjižnici in čitalnici Idrija ter Valvasorjevi knjižnici iz Krškega za podatke o transakcijah s knjigomatom. Nenazadnje hvala tudi IZUM-u – Institutu informacijskih znanosti iz Maribora za podatke o številu in lokaciji knjigomatov v Sloveniji. Kraljič, M.; Maver, J. Uvajanje samopostrežne izposoje in odziv uporabnikov