untitled

Knjižnica 50(2006)3, 85-104 8 8 gomat začele uvajati tudi druge splošne knjižnice po Sloveniji – Valvasorjeva knjižnica Krško, Knjižnica Cirila Kosmača v Tolminu, Knjižnica Otona Župančiča v Ljubljani, Knjižnica Litija, Knjižnica Ivana Potrča na Ptuju, Knjižnica Prežihov Voranc v Ljubljani, Knjižnica Jožeta Udoviča v Cerknici, ponovno Goriška knjižnica Franceta Bevka, Knjižnica Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu, Knjižnica Velenje, Knjižnica Cirila Kosmača v Tolminu in Mestna knjižnica Izola. V Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu je bil v septembru leta 2005 uveden knji- gomat, ki temelji na RFID tehnologiji (Cigrovski, 2005). Mackenzie in Aulich (2002) primerjata uporabo samopostrežne izposoje med Avstralijo in skandinavskimi državami in ugotavljata, da imajo uporabniki v Avstraliji mešane občutke glede uporabe knjigomatov in so zaradi nezanesljivosti in nedelovanja dosegali le 7-14% delež pri izposoji in vračanju knjižničnega gradi- va, medtem ko danske in švedske knjižnice dosegajo 70-80% delež. Edwards (1998) z Univerze v Sunderlandu, Velika Britanija, poroča o 20% deležu v prvem letu uvedbe knjigomata ter 65% deležu dve leti zatem. Podatki o uporabi knjigomatov v slovenskih knjižnicah kažejo drugačno sliko in bistveno manjši delež uporabnikov, ki uporabljajo samopostrežno izposojo. Za ilustracijo si oglejmo podatke iz Valvasorjeve knjižnice iz Krškega, Mestne knjižnice in čitalnice Idrija in Knjižnice Prežihov Voranc iz Ljubljane (Slika 1). Slika 1: Delež transakcij s knjigomatom v Valvasorjevi knjižnici, Mestni knjižnici in čitalnici Idrija ter Knjižnici Prežihov Voranc v letu 2004.