kazalo.p65

Knjižnica 48(2004)4, 97-119 112 3.5 Novozelandska nacionalna knjižnica Njihova strategija trajnega ohranjanja temelji na študiji delovne skupine OCLC/ RLG iz leta 2001, vendar je njihov pristop veliko bolj pragmatičen in je neposre- dno povezan s prakso. Za Novozelandce so metapodatki za trajno ohranjanje elektronskih virov zelo pomembni (Metadata standards framework, 2002). V njihovih smernicah in stan- dardnih okvirjih, za razliko od drugih nacionalk, zelo jasno ločijo med original- nim izvodom elektronskega vira (preservation masters) in drugimi različicami, ki so prirejene za dostop oz. za širjenje ali upravljanje. Predmet njihovega ohranjanja je originalni izvod, ki se s časom lahko tudi spreminja ter prvotni original (pr. originalna izdaja na CD-ROM-u), ki je lahko tudi neberljiv zaradi razvoja infor- macijske tehnologije. Poleg tega imajo pri odločanju o ohranjanju prednost viri, ki so nastali v elektronski obliki, pred drugimi, ki predstavljajo konverzijo iz analognih oz. fizičnih oblik v digitalno (npr. skenirane slike ali besedila). Po zgledu na avstralsko nacionalno knjižnico tudi Novozelandci upoštevajo stop- njo granularnosti digitalnih objektov in jih delijo na enostavne , ki so sestavljeni le iz ene datoteke; kompleksne , sestavljeni iz skupine nesamostojnih datotek, ki skupaj predstavljajo en logični objekt (npr. spletna stran ali podatkovna baza); in skupine objektov , sestavljeni iz skupine samostojnih datotek, ki niso odvisne ena od druge (npr. disketa z dvestotimi pismi znanega pisatelja v WordPerfectu in Wordu). Njihov model zajema štiri entitete, ki so medsebojno povezane: - Objekt - se nanaša le na originalni izvod logičnega objekta, ki je lahko enosta- vni, kompleksni objekt ali skupina objektov. Objekt definira 18 zvrsti meta- podatkov, ki so pomembni za trajno ohranjanje. Med njimi so deskriptivni metapodatki, metapodatki, ki opisujejo tehnične zahteve za dostop do vira oz. za njegovo delovanje, informacijsko-tehnološko okolje, funkcionalnost vira in način dostopa. - Proces - predstavlja katerokoli dejanje izvedeno nad originalnim izvodom elektronskega vira in se evidentira s pomočjo 13 elementov ali metapoda- tkov. Med njimi je tudi razlog, zakaj in kdaj je bil izveden proces, kdo ga je odobril, kako je bil izveden, opis opreme, ki je pri tem bila uporabljena in nazadnje še rezultati teh sprememb. - Datoteka - vsebuje tehnične informacije o najnižjih nivojih digitalnih objek- tov. Devet metapodatkovnih elementov (npr. ime datoteke, ekstenzija, datum kreiranja, format…) je skupnih vsem tipom datotek. Specifične lastnosti se nanašajo na slike, zvočne posnetke, premične slike, in besedila. - Spremembe metapodatkov - evidentira vse spremembe, ki so bile izvedene na zapisu metapodatkov s pomočjo petih elementov.