kazalo.p65

113 Metapodatke za trajno ohranjanje lahko prevzemamo tudi avtomatsko ali pola- vtomatsko, kajti mnogi podatki se že avtomatsko generirajo v trenutku skla- diščenja v arhivski sistem. Iz navedenih primerov je videti, da so Avstralci in Novozelandci veliko bolj prag- matični pri oblikovanju metapodatkov za trajno ohranjanje. Oboji dajejo večji pomen različnim nivojem granularnosti virov. Projekt NEDLIB, CEDARS in rezul- tati delovne skupine RLG/OCLC so pokazali, da je možna povsem različna inter- pretacija entitet referenčnega modela OAIS, vendar so elementi, ki jih nikakor ne smemo prezrti. 4 Rezultati raziskave v okviru projekta ASEP Konec leta 2002 je Narodna in univerzitetna knjižnica v sodelovanju z Institutom “Jožef Stefan” začela z izvajanjem projekta “Metodologija zbiranja in arhiviranja slovenskih elektronskih publikacij na medmrežju” (ASEP). Projekt sofinanci- rajo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Ministrstvo za kulturo in Ministr- stvo za informacijsko družbo v okviru Ciljnega raziskovalnega programa “Konku- renčnost Slovenije 2001-2006”, njegov zaključek je predviden konec leta 2004. Namen projekta je izdelati izčrpno metodologijo arhiviranja elektronskih publika- cij na medmrežju. Ena od pomembnih nalog je bila tudi izdelava osnovnega na- bora metapodatkov za opis elektronskega gradiva, ki naj bi se ohranjalo za priho- dnost. Pri tem smo skušali odgovoriti na naslednja vprašanja: - kateri od navedenih metapodatkov so bistvenega pomena za trajno ohranjanje elektronskih virov in morajo biti vključeni v arhivski sistem; - kateri od teh metapodatkov se lahko vnašajo v okviru bibliografske obdela- ve; - kateri od navedenih metapodatkov se lahko generirajo sistemsko; - katere metapodatke dodatno potrebujemo in niso nikjer zajeti; - ali naj upoštevamo nivo granularnosti elektronskih virov, na katerem naj bi se ustvarjali metapodatki (datoteka, logični objekt ali zbirka) - ali naj se metapodatki skladiščijo ločeno od elektronskega vira, se “spaki- rajo” v arhivski informacijski paket. Pri raziskavi smo izhajali iz zgoraj opisanih rešitev in obenem upoštevali ob- stoječo prakso na področju tradicionalne bibliografske obdelave gradiva ter zmožnosti sistemskega generiranja metapodatkov. Pri vprašanju ali naj se metapodatki za trajno ohranjanje integrirajo oz. “spaki- rajo” v arhivski informacijski paket je bilo ugotovljeno, da je veliko bolje, če jih Kavčič-Čolić, A. Metapodatki za trajno ohranjanje elektronskih virov