kazalo.p65

9 9 Kavčič-Čolić, A. Metapodatki za trajno ohranjanje elektronskih virov novani metapodatki za trajno ohranjanje ( long-term preservation metadata 3 ) in so neločljivi od vsakega pomembnejšega elektronskega arhiva, ki ima namen preživeti vsaj 50 ali več let. Ti metapodatki vsebujejo informacije o formatu oz. o strukturi bitnega toka ( bit stream ) digitalnega objekta, značilnosti aplikacije, s katero lahko odpremo dokument, ali informacije o lastnosti in funkcionalnosti vira ipd. Dobra osnova za razumevanje pomembnosti in ozadje, v katerem delujejo meta- podatki za trajno ohranjanje, je referenčni model OAIS, ki obenem prikazuje v kakšni povezavi so ti z drugimi tipi metapodatkov. Zaradi lažjega razumevanja definicije metapodatkov za trajno ohranjanje bo v tem prispevku na kratko predstavljen referenčni model OAIS. V nadaljevanju bo podan povzetek pomembnejših pristopov k definiciji metapodatkov za trajno ohranjanje elektornskih virov, ki so pogojeni s specifično implementacijo mo- dela OAIS. Na koncu bomo predstavili skupino metapodatkov za trajno ohranjanje, ki smo jo pripravili na podlagi tujih izkušenj. V besedilu uporabljamo termin “arhiviranje” za označevanje procesa bibliografske obdelave elektronskega gradiva in njegovo skladiščenje v primernem arhivskem sistemu. Posledično uporabljamo termin depozitni arhiv, ki predstavlja sistem za skladiščenje in ohranjanje elektronskih virov nacionalnega pomena. 2 Referenčni model OAIS Na pobudo Mednarodne organizacije za standardizacijo je mednarodno združenje vesoljskih agencij (CCSDS - Consultative Committee for Space Data Systems ) pri- pravilo predlog referenčnega modela elektronskega arhiva z namenom standar- dizacije gradnje tovrstnih arhivov. Tako je nastal referenčni model OAIS ( Open Archival Information System ) (Reference Model…, 2002), ki je leta 2003 bil regi- striran kot standard ISO 14721 za izdelavo arhivskih sistemov elektronskih vi- rov. Večina nacionalnih depozitnih elektronskih arhivov temelji na osnovnih principih tega modela: elektronski viri se vnesejo v sistem v obliki informacijske- ga paketa in s pomočjo metapodatkov spreminjajo svojo obliko in funkcijo. Če si zamislimo elektronski vir kot katerokoli datoteko ali skup različnih datotek, ki so pakirane z določenimi podatki v informacijskem paketu, je ta pri vnosu v sistem še bibliografsko neobdelan oz. zgoščen z le nekaterimi podatki, ki identi- ficirajo njegovo vsebino. To je vnosni informacijski paket ( Submission informa- 3 Dobesedni prevod izraza “ long-term preservation ” je “dolgodobno oz. dolgoročno ohranjanje”. Kljub temu smo se odločili za uporabo izraza “trajno ohranjanje”, ker izhajamo iz dejstva, da želimo elektronske vire trajno ohraniti, čeprav je pojem trajnosti zelo relativen.