kazalo.p65

Knjižnica 48(2004)4, 97-119 100 tion package - SIP). Bibliotekar ga prevzame, dodatno opremi z bibliografskimi in drugimi metapodatki in ga pošlje v sistem. Ta novi informacijski paket je arhi- vski informacijski paket (AIP), ki se ohranja ločeno od bibliografskega opisa oz. podatkov, ki so pomembni za njegovo lokalizacijo. V arhivu počiva, dokler ga uporabnik ne prikliče ali ga administrator arhiva, zaradi tehnoloških sprememb, ne pretvori v novejšo različico ali v drugo strukturo. Ko ga uporabnik prikliče, ker je način prikazovanja in dostopa do elektronskega vira prilagojen potrebam uporabnikov in obstoječe tehnologije, se ta ponovno spremeni v dostopni infor- macijski paket (D issemination information package - DIP). Informacijski model OAIS v arhivskem informacijskem paketu loči štiri zvrsti informacij oz informacijskih objektov, med katerimi sta najpomembnejša: 1. informacije, pomembne za trajno ohranjanje vsebine (P reservation description information - PDI), ki so: a. referenčne informacije - omogoča nedvomno identifikacijo vsebine elek- tronskega vira; b. informacije o kontekstu - povedo zakaj je določen elektronski vir bil ustvarjen in kako je povezan z drugimi vsebinami; c. informacije o provenienci - dokumentira zgodovino vsebine elektronskega vira npr. vir, prenos odgovornosti, dejanja pri ohranjanju in posledice; d. informacije o pristnosti - dokumentira mehanizme za dokazovanje pri- stnosti informacij o vsebini in njene nespremenljivosti ( checksum , digi- talni podpis…). 2. informacije o vsebini , ki vsebujejo : a. informacije o informacijskem objektu (elektronskem viru); b. informacije o načinu prikazovanja vsebine (Representation information - RI) (struktura in semantika). Poleg omenjenih sta še dva informacijska objekta: 3. informacije o pakiranju , ki povedo, kako je spravljen elektronski vir v arhi- vu in 4. deskriptivne informacije , ki nam omogočajo lokalizacijo vira v arhivu. Vsak informacijski objekt je nastal v okviru določene baze znanja . Na primer, pro- gram v Javi je nastal s pomočjo poznavanja programskega jezika Java. Ker je to znanje zelo splošno, nam ne more natančno povedati, kaj je ohranjeno v določe- nem informacijskem objektu. Zato so potrebne dodatne informacije, ki nam po- magajo, da razumemo podatke, ki so shranjeni v digitalni obliki. (npr. da je število 3548-4995 ISSN številka). Zato so informacijski objekti sestavljeni iz podatkov- nega objekta in informacije o načinu prikazovanja vsebine (RI) (Slika 1).