URN_NBN_SI_doc-2YVHQMZR

bno gospodarsko središče in trgovsko križišče, k jer so se srečevale ob raznovrstnem blagu tudi najrazličnejše ideje; prav tako je res, da so se v M ainzu družbeni spopadi v 15. stoletju posebno zaostrili — toda vse to ni dovolj, da bi s tem razložili nastanek tako po­ m em bne in prelom ne iznajdbe. Za ta čas nam reč nikakor ni mogoče reči, da bi lju d je potrebo po razm noževanju literarn ih del kakorkoli poudarjali. Mest, kakršno je bilo Mainz, je bilo v Evropi mnogo — tu d i pom em bnejših in du­ hovno bolj razgibanih ni m anjkalo. Vsa zgodovina italijanskega hum anizm a pa kaže, da so bili hum anisti vsaj v začetku skoro brez izjeme nezaupni do te iznajdbe, kdaj pa kdaj celo sovražno razpo­ loženi. Tudi ne smemo pozabiti, da so bili prvi tiski vse prej kot hum anistični, am pak skoro izključno verski, torej dela, kakršna so italijanski hum anisti puščali vnem ar ali pa jih vsaj niso posebej pospeševali. Še prav posebej pa je treb a poudariti, da iznajditelj ni pripadal napredni, p u n tarsk i stranki, ki je zahtevala bolj dem okra­ tično razdelitev davčnih brem en v svojem m estu, am pak je stal na drugem bregu in m oral svojo domovino kot političen em igran t celo zapustiti. Predzgodovina. Ta iznajdba pa vendarle ni prišla čisto iznenada, am pak je poznala že mnogo predstopenj, da, celo predzgodovino. Tudi tu se m oram o ozreti na D aljni Vzhod. N ajprej na Korejo (751?), potem na K itajsko (757) in na Japonsko (ok. 770). Posebno Japonska je zanim iva, saj nam je sporočeno, da so tudi tu že tedaj uporabljali ta ne več novi izum za verske nam ene. C esarica ŠOTOKU (Shotoku) je tedaj (765 ali 770) dala tiskati neke budistične (po drugih virih čarovniške) tekste v enem m ilijonu izvodov. Vse to so bili blokovni tiski, podobno kakor lesorezi izrezani iz enega bloka za celo stran. B ritanski muzej h ran i znam enito Diam ond Sutro, ki je d atirana: 11. m aja 868 po n. š. K itajski anali pripovedujejo, da je leta 1041 kitajski kovač PI-SEN G že izdelal prem ične »črke« (ideograme) iz pečene gline, ki so se dale poljubno zam enjavati. N ekatera novejša poročila govorijo celo o prem akljivih tipih, po katerih so m enda vlivali naslove že med 800 in 400 pr. n. š. Brez dvom a pa so že v 11. stoletju tiskali s prem ičnim i znaki na Koreji, ki ji gre prvenstvo, dokler se kitajska poročila ne potrdijo. — K ljub vsej tej predzgo­ dovini ali celo prazgodovini tiskarstva nekaj zvez med vzhodno Azijo in Mainzern še niso odkrili. Več kot ta predzgodovina pa nam povedo razne predstopnje, ki pričajo, da je bilo nekaj takega vendarle v zraku, nekaj, k ar bi Prej ali slej m oralo sprožiti to iznajdbo. Tako so na prim er že davno Poznali tiskanje na blago. Med nekaterim i m lajšim i podatki o tej Knjižnica 26(1982)1-2 111