URN_NBN_SI_doc-2YVHQMZR

gotovo precej starejši dejavnosti naj omenimo samo leto 1234, ko je španski kralj Jakob I. (Jaym e, 1208— 1276) prepovedal nošnjo oblek iz potiskanega blaga. Im enuje ga M estam pados; verjetno gre za tiskan brokat, ki se je zdel k ralju prerazkošen za njegove podložni­ ke. — Tiskanje na blago zaradi take prepovedi seveda ni prenehalo. K akšna prepoved bi mogla ustaviti žene, pa tudi može, k ad ar gre za nečim rno oblačenje po modi. Zelo zgodaj se pojavljajo tisk arji, ki s koloriranim i lesorezi izde­ lujejo igralne karte. Med njim i se razvije ostra konkurenca, ki vodi do monopolov in prepovedi uvoza (Benetke leta 1441). Takih vm esnih stopenj bi lahko našteli več. Vse dokazujejo, da se v tem času poraja novo prizadevanje, prizadevanje po raz­ m noževanju duševnih izdelkov, pa najsi so še tako banalni. 2 e prej smo omenili, da prve razm noženine, tiski z blokom (nem. »Blockdruck«, franc, »im pressions tabellaires«), lesorezi in bakro­ rezi, s svojo zapleteno tehniko nikak or ne služijo novi hum anistični vsebini, am pak verskim potrebam preprostega ljudstva, za katero se ločitev med verskim in posvetnim še sploh ni izvršila. Tako nastajajo najprej prostodušne pobožne podobice, ki gredo dobro v d enar — spom nimo se samo podobic, o katerih govori BOCCACCIO ob svojem obisku med dom iselnim i m enihi na Monte Cassinu! K er gre za listke, ki pri ted anjih bibliofilih niso bili v posebnih časteh, se jih je seveda le m alo ohranilo. Do danes sta najstarejša: Devica M arija iz B ruslja (1418) in sta r sv. K rištof (1423). L e-ta je bil posebno cenjen, saj je pogled nanj zagotavljal, da k ristjan tisti dan, ko se je ozrl nanj, ne bo um rl nasilne sm rti. Razum ljivo je, da so posebno Žolnirji nosili take podobice kot am ulete s seboj. Odtod velike slike sv. K rištofa po zunanjih zidovih cerkva in ne nazadnje obeski na avtom obilskih ključih. P otrebne napise na podobicah so sprva pripisali k ar z roko, pozneje pa so jih s sliko vred vrezovali v leseni blok in natisnili v kartuši ali v traku, ki je za čuda podoben raznim »oblačkom« (italj. »fumetto«) današnjih tekočih slikanic. Sicer pa naša današanja su b k u ltu ra ni mnogo zahtevnejša od izobrazbene ravni tedanjih polpism enih ljudi. To seveda ne m ore pom eniti podcenjevanja starih lesorezov in bakrorezov. Naj om enimo samo velike m ojstrovine A ntonia del POLLAIUOLO (1433— 1498) in A lbrechta DÜRERJ A (1471— 1528). Oba sta izhajala iz zlatarske obrti. To je obrt, ki zahteva silno na­ tančnost in nadrobnost; zraven pa si z odtiskovanjem pomaga, da dobi več enakih ali vsaj podobnih prim erkov. 112 K n již n ic a 26(1982)1-2