kazalo.p65

9 3 Dimec, Z. Normativna kontrola iz preteklosti v prihodnost: Ali se sedanjost odloča za mednarodno sodelovanje? 2 Normativna kontrola Izraz normativna kontrola se je začel intenzivneje pojavljati šele z uvedbo raču- nalniške obdelave knjižničnega gradiva, čeprav je funkcija normativne kontrole v bistvu enaka v vseh oblikah kataloga in tudi računalniška izvedba izhaja iz klasične. Združuje dva postopka: 1. določanje enotno oblikovanih elementov, po katerih je katalog organiziran in po katerih v katalogu iščemo, ter 2. njihovo povezavo z vsemi alternativnimi oblikami teh elementov. Pod 1. točko lahko na hitro pregledamo, kateri so elementi, pri katerih je norma- tivna kontrola možna oz. celo nujna. Ti elementi se lahko pojavljajo tako v abec- ednem imenskem (razen točke č) kot v abecednem stvarnem katalogu, pač glede na svojo vlogo subjekta (npr. avtorja) ali objekta (vsebine dela): a) imena oseb b) imena korporacij in zemljepisna imena c) naslovi del in zbirk č) tematske predmetne oznake Za vse je značilno, da se lahko pojavljajo v različnih oblikah v publikacijah oz. da jih tudi sami lahko različno oblikujemo ali poimenujemo, mi pa želimo ra- zlična poimenovanja med sabo povezati. S tem so seveda tesno povezani pravil- niki za katalogizacijo, ki predpisujejo način oblikovanja enotne značnice, se pa pri tem med sabo bistveno razlikujejo - več o tem pri mednarodnem sodelovan- ju. Ugotovili smo, da različni katalogi in različna okolja obe funkciji rešujejo na različne načine in v tem prispevku naj bi prikazali dvoje: 1. kako deluje normativna kontrola v listkovnem katalogu v primerjavi z raču- nalniškim; in 2. kako naj bi normativna kontrola zaživela v mednarodnem okolju. Omejili se bomo na normativno kontrolo individualnih avtorjev.