untitled

83 (prevzeti rezultati), ki so uporabljene v bibliotekarstvu in farmaciji, so povprečno zastopane, zato je njihova uvedba v obstoječo shemo smiselna. Kategorija T (téma), ki se pojavi v sociologiji in bibliotekarstvu, se ne pojavlja prav pogosto. Drugo uporabljeno shemo predstavljajo Spanringovi informemi, ki temeljijo na sistemu, ki ga je razvil dr. Jože Spanring, in je zajet v študij na Oddelku za bibli- otekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ker sistem ni bil nikoli javno objavljen, so njegov vir študijska pre- davanja in študijsko gradivo. Sistem sestavljajo vsebinski elementi izvlečka, ki temeljijo na konceptu informema. Medtem ko propozem zajema tisto, kar želi avtor v svojem delu sporočiti, informem zajema tisto, kar je za bralca novost. Spanringov sistem temelji na Težakovi teoriji sistema etaksa (Težak, 1969). Skupne ugotovitve Šolarjeve (2008) kažejo, da se tudi shema Spanringovih in- formemov ni izkazala kot povsem ustrezna za opis strukture besedil izvlečkov. Najširše zastavljen je informem Hu-bit (kaj kdo dela komu ter kako to počne), ki navadno zajame večji del besedila kot drugi informemi. Zato je razumljivo, da je na vseh področjih ravno zastopanost Hu-bita, največja. Logično sledi Hu-bitu dobra zastopanost informemov Ma-bit (kdo ali kaj je pasivni dejavnik v študiji, na koga aktivni dejavnik deluje, komu nekaj dela, kaj je posledica dogodka) in Pe-bit (kdo ali kaj je aktivni dejavnik v študiji, kdo je povzročitelj dogodka). Edino v bibliotekarstvu prihaja do manjših odmikov, saj se aktivni dejavnik pojavi na predzadnjem mestu. Motivacijski Mo-bit (zakaj to počne, povzroča, motiv za delo) ima srednjo stopnjo zastopanosti, razen v slovenistiki, kjer je pojavljanje Mo- bita označeno kot zanemarljivo. Najslabše sta zastopana Te-bit (kdaj se dogaja) in Lo-bit (kje se dogaja). Ta dva informema se na področju farmacije v tuji reviji sploh ne pojavita. Nov informem, ozadje (Bg oz. Ba), ki je uveden na področjih bibliotekarstva in farmacije, je srednje dobro zastopan, uvedba je torej smisel- na . 2.1 Raziskovalni problem Raziskovalni problem je struktura, informativnost in dolžina izvlečkov sloven- skih strokovnih revij s področja tehnike, tudi v primerjavi s tujimi serijskimi oz. konkretneje s periodičnimi publikacijami s področja tehnike. Gre za primer- javo periodične publikacije Materiali in tehnologije (MIT) in Materials Science and Technology (MST), ki sta bili v okviru diplomskega dela primerjani že po bibli- ometričnih kazalcih (Južnič, Jamar, 2002). Za primerjavo pa sta bili izbrani zato, ker nas je zanimalo, kakšna je informativnost izvlečkov slovenske periodične publikacije v primerjavi s tujo, s katero sta si glede na področje, ki ga obsegata, najbolj sorodni. Jamar, N.; Šauperl, A. Struktura izvlečkov s področja materialov in tehnologij