untitled

Knjižnica 53(2009)1-2, 77–97 82 Tibbo (1993) je raziskovala izvlečke s treh področij: z zgodovine, s psihologije in kemije. Pokazala je na pomanjkljivosti ameriških (ANSI Z39.14-1979) in mednarodnih (ISO 214-1976) standardov za pripravo izvlečkov. Opaža, da oba standarda dajeta smernice glede tega, kaj naj izvleček vsebuje, vendar so primernejše za naravoslovje. Izvlečki naj bi po obeh standardih vsebovali infor- macije o namenu, metodologiji, rezultatih ter sklepih, ki so obravnavani v iz- virnem dokumentu. Čeprav oba standarda dopuščata možnost, da predstavljeni model ni primeren za vsa področja, ne ponujata nobenih alternativ. Problematičen je vsak poskus nekritične uporabe takih standardov za znanosti, ki ne uporablja- jo naravoslovnega načina pisanja, ali za bralce, ki svoje iskalne strategije ne za- stavljajo v obliki metodologij, opreme in kvantitativnih rezultatov. Tibbo je za preverjanje svoje hipoteze o neprimernosti omenjenih standardov za področje humanistike (natančneje, zgodovine) izbrala štiri vzorce izvlečkov: po enega s področja analitične kemije in razvojne psihologije ter dva s področja ameriške zgodovine (članke in disertacije). Vsak vzorec je sestavljalo po 30 izvlečkov, vsak izvleček pa je bil razdeljen na posamezne povedi. Vsaka od povedi je bila ana- lizirana glede na njeno funkcijo v skladu z navodili standardov ANSI/ISO in bila uvrščena v eno od sedmih kategorij: ozadje, namen, hipoteza, metoda, rezultati, sklepi, nobena kategorija ne ustreza. Največja razlika med izvlečki zastopanih disciplin je v kategoriji N – nobena kategorija ne ustreza, saj s področja kemije nobena poved ni bila uvrščena v to kategorijo, na drugi strani pa so bile sem uvrščene vse povedi izvlečkov iz zgo- dovine – disertacije. Velike razlike se kažejo tudi v kategoriji R – rezultati (zgolj po 10 % pri zgodovini – članki in zgodovini – disertacije, pa kar 100 % na po- dročju psihologije) in kategoriji M – metoda (le 20 % pri zgodovini – članki in 97 % pri psihologiji). Najslabše zastopana je kategorija H – hipoteza (pri kemiji nobena poved ni bila uvrščena v to kategorijo, pri drugih treh disciplinah pa je bil delež 12 %), najbolj pa P – namen (vse povedi s področja kemije, 67 % s po- dročja psihologije in 55 % s področja zgodovine). Tibbo ugotavlja, da je bilo ve- liko povedi, ki so se uvrstile v kategorijo N – nobena kategorija ne ustreza, v osnovi opisnih, velika skupina povedi pa predstavlja avtorjeva mnenja. Več diplomskih raziskav na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo se je ukvarjalo z analizo vsebine izvlečkov v domačih in tujih re- vijah različnih strokovnih področij (Kajba, 2005; Klasinc, 2005; Lužar, 2005; Kralj, 2006; Vidmar, 2006; Šolar, 2008). Skupne ugotovitve Šolarjeve (2008) glede na shemo standarda ISO kažejo, da so najbolje zastopani kategoriji na vseh področjih O – ozadje in R – rezultati. M – metoda in P – povod se na vseh področjih pojavljata s srednjo zastopanostjo, Z – zaključki oz. sklepi se povsod, razen v pedagogiki, pojavljajo redkeje, najslab- še jo odnese kategorija H – hipoteza, ki je na vseh področjih na zadnjem mestu. Novo uvedene kategorije Rd (direktni rezultati), Rn (nakazani rezultati) in Rp