Kazalo.pmd

Knjižnica 51(2007)1, 89-112 100 in opravičevati porabo sredstev za nabavo gradiva. V takih pogojih poslujejo na primer vse šolske knjižnice, kjer je višina sredstev za nabavo gradiva odvisna od proračuna šole in naklonjenosti ravnatelja. Pri takih knjižnicah je zato še bolj pomembna evidenca stroškov za nakup gradiva. Izdelava letnih finančnih poročil o porabi sredstev za nabavo gradiva in letnih načrtov pa je sploh nujno potrebna. 3.2.2 Načini, na katere knjižnica pridobiva gradivo Že tradicionalno obstajajo štirje načini, na katere knjižnica pridobiva gradivo: nakup, zamena, dar in obvezni izvod publikacij. Nakup Nakup gradiva je za knjižnice edini način, ki zagotavlja izgradnjo konsistentne knjižnične zbirke po načelih svoje nabavne politike. Vsi drugi načini pridobivanja gradiva le dopolnjujejo nakup oziroma so izhod v sili. Celo pri nacionalni knjižnici, ki temeljni del svojega fonda pridobiva na osnovi zakona o obveznem izvodu publikacij, je mogoče le z nakupom gradiva ustrezno zaokrožiti nacional- no zbirko. Knjige, ki sodijo v zbirko patriotike, pa niso bile založene znotraj države, temeljna zbirka tuje literature – vse to gradivo mora knjižnica kupiti. V normal- nih razmerah knjižnica za nakup gradiva prejema ustrezna sredstva, bodisi od ustanovitelja, matične ustanove ali pa s konkuriranjem na različnih razpisih. Zamena Vendar pa niti najboljši komercialni dobavitelji ne morejo knjižnici priskrbeti gradiva, ki ga ni na voljo na trgu. Pri tem ne gre za publikacije, ki bi bile razpro- dane, temveč za sivo literaturo 5 in za publikacije, ki iz različnih razlogov ne naj- dejo poti v knjigotrško mrežo. Med zadnjimi so pogosto publikacije nekomer- cialnih založnikov, v Sloveniji pa celo publikacije, ki jih izdajajo univerze. Ker gre za vse prej kot nepomembno gradivo, si morajo knjižnice ustvariti lastne kanale za pridobivanje tega gradiva. Praktično vsaka vrsta knjižnic potrebuje partnerje za zameno: nacionalna knjižnica, da bo pridobila na primer publikacije slovenskih društev po svetu, splošna knjižnica, da bo izpopolnila svojo zbirko domoznanskega gradiva, visokošolske in specialne knjižnice, da si bodo zago- tovile zadnje znanstvene publikacije ali polpublikacije. Ker gradiva, ki ga želijo pridobiti, pogosto ni mogoče kupiti, je zamena edini možni način. Knjižnice zato sklepajo dogovore o sodelovanju z drugimi knjižnicami, institucijami, društvi in posamezniki doma in v tujini. Zamena poteka na osnovi obojestranskega in- teresa in ekvivalence izmenjanega gradiva, ki jo sporazumno določita partnerja. Ta ekvivalenca se lahko kaže v številu strani ali naslovov, ki si ju partnerja iz- 5 S terminom siva literatura označujemo publikacije, ki prvotno sploh niso namenjene za prodajo. Mednje spadajo uradne publikacije in vladni dokumenti, različne društvene publikacije, zborniki posvetovanj, reklamne, promocijske publikacije in podobno.