Kazalo.pmd

9 9 dejavnosti kot javne službe), do konkretnih internih navodil o vsebinskem in kvantitativnem obsegu fonda, ki izhajajo iz zahtev okolja, ki mu knjižnica služi, ter iz njene tradicije. Tako morajo biti v nabavni politiki knjižnice navedena te- matska področja, ki jih knjižnica vključuje v svoje fonde, ter jasno opredeljene prioritete. Prav tako mora nabavna politika določiti, v kakšnem obsegu in kako izčrpno bo knjižnica neko tematsko področje pokrivala (ali bo pridobivala le temeljna dela ali pa si bo prizadevala oblikovati popolno zbirko). V njej mora biti predpisano število izvodov posamezne publikacije, ki jih bo pridobila, ter katere vrste publikacij vključuje v svojo zbirko. Nabavna politika mora izpostavi- ti tudi omejitve: jezikovne, vsebinske ali časovne. Ne nazadnje bo v nabavni politiki tudi jasno določeno kdo in kako vrši izbor gradiva, kdo izbor potrjuje in kakšni so postopki pri posebnih oblikah pridobivanja gradiva (na primer kako knjižnica ravna z darovi, kdaj in pod kakšnimi pogoji stopa v kooperativno na- bavo: na primer v konzorcije). Nabavna politika knjižnice mora biti tudi javno objavljena, saj le tako lahko njeni uporabniki vedo, kakšne publikacije lahko v knjižnici pričakujejo, njene financerje pa bo obveščala o njihovih obveznostih. 3.2.1 Financiranje nabave gradiva Obseg novih pridobitev je odvisen od višine finančnih sredstev, ki jih knjižnica namenja za dopolnjevanje knjižničnega gradiva. Ta sredstva so lahko namenska in jih je knjižnica praviloma pridobila na osnovi pogodbe, ki jo je sklenila s fi- nancerjem (lokalno skupnostjo, ministrstvom, agencijo in podobno). V Sloveni- ji nabavo knjižničnega gradiva subvencionira država v skladu z Zakonom o knjižničarstvu, in sicer nacionalni knjižnici, visokošolskim, specialnim in sploš- nim knjižnicam, ki opravljajo knjižnično dejavnost kot javno službo. Iz istega vira se financirajo tudi podatkovne zbirke, do katerih nudi dostop knjižnični informacijski servis (IZUM). Sredstva za nabavo gradiva pridobivajo na posebnih razpisih Ministrstva za kulturo in Javne agencije za raziskave Republike Slovenije. V pogodbi, ki jo dobi knjižnica, je naveden znesek, določen je namen uporabe sredstev in praviloma tudi način poročanja o porabi sredstev. Teh sredstev knjižnica ne sme uporabiti za druge namene. Praviloma mora ob letnem poročilu ali na posebno zahtevo financerja dokazati namensko porabo teh sredstev. Včasih zadošča že preprosta postavka v finančnem poročilu, drugič seznam kupljene literature, financer pa lahko zahteva tudi kopije računov. V vsakem primeru mora poročilo o namen- sko porabljenih sredstvih pripraviti knjižničar, kar pa ni vedno preprosto. Fi- nancerji namreč lahko sredstva nakažejo tako pozno, da je do poteka določenega roka, praviloma je to koledarsko leto, težko porabiti nakazano vsoto. Veliko knjižnic za nabavo knjižničnega gradiva ne prejema namenskih sredstev, temveč sredstva za financiranje nakupa knjižničnega gradiva izdvaja iz osnovnih sredstev. Tudi v tem primeru bo morala knjižnica vsako leto posebej dokazovati Kodrič-Dačić, E. Uvod v izgradnjo knjižničnih zbirk