Kazalo.pmd

Knjižnica 51(2007)1, 89-112 9 8 presegajo določeno vsoto, izvesti javni razpis, je sicer prekinil marsikatero us- pešno dolgoletno sodelovanje. Za posebej problematičnega se je pokazal na po- dročju dobave serijskih publikacij. Tiste periodične publikacije, katerih naroči- la obnavljamo vsako leto, praviloma so to tuje periodične publikacije, so eno najbolj občutljivih področij naročil. Ker številne med njimi izhajajo z zamudo (številka z letnico 2002 izide v letu 2003) oziroma z lomljeno letnico (na primer v okviru šolskega leta začnejo s številko 1 v septembru in zaključijo letnik s šte- vilko 4 v juniju prihodnjega leta), prihaja pri prenosu naročil z enega dobavitelja na drugega do izpada posameznih številk ali celo letnikov. Z reklamiranjem ta- kih primerov bomo imeli veliko dela, marsikdaj pa bomo lahko ostali celo brez celega letnika. Nakup knjižničnega gradiva se seveda ne more izvajati brez plačila računov. Še tako dobro in ustrežljivo računovodstvo knjižnice ne more opraviti vsega dela. Zato mora knjižničar v nabavnem oddelku poznati vsaj osnove računovodstva . Predvsem mora evidentirati vse izdatke, ki nastanejo z in ob nakupu knjižničnega gradiva. To pomeni, da mora evidentirati in potrditi vse račune, ki se nanašajo na nakup gradiva. Predvsem je pomembno, da pozna vse oblike možnih plačil in kdaj se izvajajo. Vedeti mora, v katerem primeru bo moral nakup gradiva plačati vnaprej, kako dolgi roki so za plačilo računov, kdaj in ali sploh lahko zaprosi dobavitelja za odlog plačila in podobno. 3.2 Knjižnica Knjižnični delavec, ki se ukvarja z izborom in pridobivanjem gradiva za knjižnico, mora dobro poznati nabavno politiko knjižnice, njene knjižnične zbirke, postopke obdelave gradiva, imeti pa mora tudi natančne podatke o sredstvih, ki jih knjižnica prejema kot namenska sredstva za nabavo gradiva. Knjižničar mora namreč ve- deti, katere so šibke strani knjižničnih zbirk, saj jih mora dopolnjevati. To ne velja le za razvoj zbirk na novih področjih, ki jih knjižnica doslej še ni pokrivala, temveč še posebej za že obstoječe, stare zbirke. Te je treba smiselno dopolnjeva- ti z novimi publikacijami, ki bodo oživljale stare fonde, spodbujale njihovo upo- rabo in jih tako ohranjale aktualne. Vsebinska izhodišča za oblikovanje knjižničnih zbirk so določena v nabavni politiki knjižnice. To je dokument, v katerem so opredeljena splošna izhodišča (poslanstvo knjižnice, nameni, zaradi katerih je bila ustanovljena, in temeljna etična načela poslovanja) ter konkretni kriteriji, ki jih bo knjižnica upoštevala pri izgradnji fonda. Ti segajo vse od strokovnih standardov in z zakonom pred- pisanih določil, ki se nanašajo na izgradnjo knjižničnih zbirk (pri nas na primer predvsem z Zakonom o knjižničarstvu in Pravilnikom o izvajanju knjižnične