Kazalo.pmd

9 7 Popusti so odvisni od vrste in cene publikacij, od količine gradiva, ki ga kupu- jemo, od zaupanja dobavitelja in od mnogih drugih dejavnikov. Vendar se mora- mo zavedati, kakšen je realni popust, ki ga lahko pričakujemo. Zato moramo vedeti, kako se oblikuje cena knjige. Praviloma naj bi se prodajna cena knjige, ki ji je dodan DDV oziroma VAT pri tujih dobaviteljih (davek na dodano vrednost oziroma value added tax in znaša pri nas 8,5 %) delila na tri približno enake dele, ki pokrivajo naslednje stroške: 1/3 cene naj bi sestavljali stroški avtorskih hono- rarjev in tiska, 1/3 cene naj bi poplačala angažma založnika, 1/3 cene pa naj bi pripadla knjigotržcu. Seveda velja ta razrez le za običajne publikacije, na primer za leposlovne knjige. Pri enciklopediji, na primer, bo bistveno večji del namen- jen avtorskim honorarjem in tisku. Pri pogajanjih za popust se moramo zavedati tudi omejitev. Taka omejitev je dogovor o enotni ceni knjige Splošni pogoji delovanja slovenskega knjižnega trga 3 , ki ga je leta 2004 sprejel Upravni odbor GZS Združenja za tisk in medije. Pozorni moramo biti tudi na cene periodičnih publikacij, saj imajo strokovne revije pogosto vsaj dve različni ceni: nižjo za individualne naročnike in višjo za inštitucije. Pogoste so tudi različne cene za geografska področja, kar izhaja iz stroškov poštnine: cena subskripcije je praviloma nižja za naročnike iz iste države oziroma iz iste celine kot je sedež izdajatelja publikacije. Nakup podatkovnih zbirk je problem zase. Cena podatkovnih zbirk, najsi jih kupujemo na fizičnem nosilcu ali pa plačamo le pravico do dostopa, se oblikuje glede na konkretne potrebe kupca in interes prodajalca vsakič posebej. Pogoji in cena uporabe oziroma dostopa do podatkovne zbirke so praviloma določene s pogodbo. Cena je odvisna od števila sočasnih uporabnikov in je bistveno višja, kadar se odločamo za tako imenovane mrežne licence. Ker so podatkovne zbirke praviloma tudi relativno komplicirane za uporabo, je smiselno, da se ob nakupu dogovorimo tudi o usposabljanju za njihovo uporabo. Zaradi visokih cen podat- kovnih zbirk in pogajanj, ki so potrebna ob nakupu, naj se njihovega nakupa lotevajo le izkušeni knjižnični delavci in še to v okviru konzorcijev, potem ko so preverili, kakšen je interes drugih knjižnic za to podatkovno zbirko, ali jo že kdo naroča v Sloveniji in kakšen je krog njenih potencialnih uporabnikov. V pogajanjih in sploh v odnosih z založniki, knjigotržci in sploh dobavitelji moramo spoštovati poslovno etiko in se držati sprejetih dogovorov. Dolgoletno uspešno sodelovanje z dobavitelji nam bo prineslo marsikatero ugodnost, pred- vsem pa zaupanje, da bodo naročene storitve tudi uspešno izvedene. Zakon o javnem naročanju 4 , ki je pred leti uzakonil določbo, da je treba za naročila, ki 3 Splošni pogoji delovanja slovenskega knjižnega trga. Pridobljeno 3. 11. 2006 s spletne strani http:/ / www.gzs.si/DRNivo3.asp?IDpm=9104 4 Zakon o javnem naročanju. Uradni list RS, 128/06, str. 14017. Kodrič-Dačić, E. Uvod v izgradnjo knjižničnih zbirk