Kazalo.pmd

111 Skrb za kompletnost in relevantnost zbirke Knjižnica mora poskrbeti, da je gradivo, ki ga je vključila v svoje zbirke, ust- rezno evidentirano, in redno preverjati, ali se popis stanja v inventarnih knjigah in katalogih ujema z gradivom v skladiščih in čitalnicah. Ob neprestani izposoji in premeščanju gradiva se zgodi, da so knjige napačno vložene na police, da so izgubljene, pa njihove izgube nismo evidentirali in podobno. Zato je treba prever- jati, ali so vse knjige, ki jih ima knjižnica popisane v inventarni knjigi, v resnici na mestih, ki so jim določena s signaturo, urediti kar je mogoče, ob tem pa vnesti popravke v inventarno knjigo. V manjših knjižnicah lahko revizijo celotne knjižnične zbirke izvajamo letno ob inventuri, v večjih knjižnicah pa naj bi vsa- ko leto pregledali vsaj del fonda. Še bolj pomembna od formalne skrbi za fonde je skrb za njihovo vsebino. Knjižnica bi morala zato v rednih časovnih presledkih ocenjevati, ali se zbrani fondi res skladajo z njeno nabavno politiko in torej s poslanstvom knjižnice. Žal so evalvacijske študije knjižničnih zbirk oziroma ugotavljanje relevantnosti fon- da 16 v našem knjižničnem sistemu prej izjema kakor pravilo. Večinoma nastaja- jo v okviru študija bibliotekarstva, saj jih knjižnice, kljub visokim stroškom, povezanih z nakupom gradiva in izgradnjo fondov, le redko izvajajo. Zaključek Delo, povezano z izgradnjo knjižničnih zbirk in z njihovim razvojem, zahteva neprestano prizadevanje za čimbolj racionalno uresničevanje nabavne politike ter neprestano preverjanje formalne in vsebinske ustreznosti zbirk. Pomeni tako skrb za pridobivanje novega knjižničnega gradiva kot tudi aktivno prizadevanje za aktualizacijo starih zbirk, spremljanje izposoje gradiva in interesov uporab- nikov. Knjižnice, ki hočejo kar najbolje izpopolniti svoje zbirke, bodo imele prepoznaven profil dejavnosti: da bi si zagotovile pregled nad svojim področjem, bodo posega- le po vseh mogočih virih informiranja o novih publikacijah. Poslovale bodo z večjim številom dobaviteljev, saj si je na primer posebne vrste gradiva mogoče pridobiti le iz manjših založb, enako velja za neknjižno gradivo. Posebej zahtev- na je nabava sive literature. Če bodo hotele zadovoljiti potrebe svojih bralcev, bodo koordinirale svojo nabavo. Kodrič-Dačić, E. Uvod v izgradnjo knjižničnih zbirk 16 Glej na primer Kodila-Češnovar, Nada. Relevantnost fondova Centralne tehniške knjižnice sa obzirom na potrebe korisnika. Varaždin, 1992, magistarski rad; Vidic-Ratković, Virna. Evalvacija zbirke periodike v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Ljubljana, 1996, diplomska naloga; Brezigar, Pija. Uporaba bibliometrijskih in drugih metod pri evalvaciji knjižnične zbirke. Ljublja- na, 2006, diplomska naloga.