Kazalo.pmd

9 1 Kodrič-Dačić, E. Uvod v izgradnjo knjižničnih zbirk iz drugih republik bivše Jugoslavije. Znanje srbohrvaščine je bilo pri študentih in izobražencih samoumevno in marsikateri študijski program je bil odvisen od študijske literature v tem jeziku, saj so bili prevodi tujih avtorjev v ta jezik šte- vilčnejši in bolj ažurni kot prevodi v slovenščino. Po razpadu Jugoslavije je za- čelo upadati znanje srbskega in hrvaškega jezika in le še redki uporabniki brez težav berejo tekste, ki so napisani v cirilici. Obenem je zaradi vojne na tem po- dročju začelo upadati število izdanih knjig, predvsem pa seveda prevodov strokov- ne literature. Potrebnih je bilo približno deset let, da so se obnovili pretrgani gospodarski stiki in v tem času so se slovenske knjižnice seveda morale preus- meriti k nakupom strokovne literature v izvornih jezikih. Ta kulturni prelom, že drugi v dvajsetem stoletju (prvega smo Slovenci doživeli po prvi svetovni vojni, ko smo se iz prevladujoče nemške strokovne literature in znanja nemškega jezi- ka v treh desetletjih preusmerili na druga jezikovna področja. Strokovna literatu- ra v nemškem jeziku je prevladovala še vse do konca prve polovice dvajsetega stoletja ), je bil za knjižnice resen in še do danes ne popolnoma obvladan prob- lem 2 . Vendar pa vzrok za največje premike pri izgradnji fondov knjižnic niso bile politične spremembe v zadnjem desetletju dvajsetega stoletja. Pravo revolucijo v izgradnji knjižničnih zbirk so povzročile tehnološke spremembe na področju informacijske tehnologije. Te so spremenile ne le njihovo fizično obliko in ob- seg, temveč tudi samo razumevanje knjižničnih zbirk. Razvoj elektronskih vi- rov je posegel na področje knjižničnih zbirk in je v osnovi spremenil naše po- glede na izgradnjo fonda. Do sedaj uveljavljeni statični koncept posedovanja knjižničnega gradiva, ki ga simbolizira inventarizacija gradiva, je nadomestil koncept »zagotavljanja dostopa do« elektronskih virov in informacij. Bibliotekarji smo se morali prilagoditi novim virom, načinom dela in ne nazadnje tudi konkurenci, saj se je uporabnikom knjižnic z razvojem medmrežja in spleta bistveno olajšal dostop do informacij, povečala hitrost njihovega pretoka, pred- vsem pa se je razširil krog ponudnikov informacij. Tehnološki razvoj je seveda posegel tudi v same procese pridobivanja gradiva. Avtomatizacija knjižnic, lah- ka dostopnost informacij o knjižničnem gradivu, ki je dostopno na trgu ter uved- ba nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema COBISS sta bistveno pove- čali informiranost o gradivu ter preglednost in obseg evidenc o naročenem in dobavljenem materialu. Z novim modulom za nabavo gradiva v okviru COBISS 3 pa smo se že približali kompleksni bibliografski in finančni evidenci o naroče- nem gradivu. 2 Sodeč po izposoji gradiva v NUK so na prvem mestu med tujejezičnimi publikacijami dela v an- gleškem jeziku, sledijo pa jim publikacije v srbskem in hrvaškem jeziku. V letu 2005 so si uporab- niki NUK izposodili na dom 16.498 publikacij v angleškem jeziku in 13.821 tistih, ki so napisane v srbščini, hrvaščini oziroma bosanščini. Znanje tretjega tujega jezika, nemščine, je danes ne- primerno redkejše, saj je bilo v tem jeziku izposojenih le 3.129 enot. Analizo je na osnovi statis- tičnih preglednic (COBISS, STA 5xx statistika po jezikih, izposoja na dom) 13. 3. 2007 opravila Vali Žagar.