Microsoft Word - ZUMERF2001-3.doc

17 knjižničarji dobili možnost raziskovanja svoje stroke in s tem so bili dani tudi temelji za načrtno raziskovanje šolskih knjižnic. Med vsemi vsaj dvakrat citiranimi avtorji najdemo samo eno šolsko knjižničarko, preostali citirani avtorji 19 so delovali oz. delujejo v drugih vrstah knjižnic, institucij, zavodov. Pojav dveh šolskih knjižničark kot avtoric znanstvenih člankov kaže pozitiven premik ozaveščenosti šolskih knjižničarjev o spoznanju nujnosti raziskovanja njihove lastne stroke oz. prevzemu odgovornosti in skrbi za lastni razvoj. Poleg najpogosteje citiranih avtorjev iz bibliotekarske stroke smo izločili še naslednje skupine avtorjev: • V sedemdesetih in osemdesetih letih je bilo precej objav s področja gradnje in opremljanja šolskih knjižnic, na kar kaže 8 citatov dveh avtorjev – Marjanke in Milivoja Lapuha. • Od začetka devetdesetih let dalje je bila najpogostejša tema v člankih pedagoško delo v šolskih knjižnicah, zato med citiranimi avtorji najdemo avtorje s področja pedagoške vede, npr. Barico Marentič Požarnik, Heleno Novak, Franceta Strmčnika, in avtorje z različnih drugih strokovnih področij in književnosti, ki so jih v pedagoških člankih, v katerih so opisane priprave na učne ure, citirali knjižničarji, npr. Berta Golob, Rene Gosciny, Anton Grad. • Od leta 1995 dalje zasledimo povečano število člankov o informacijski pismenosti, o kateri so največ pisale Breda Filo, Silva Novljan in Majda Steinbuch, ki so v samem vrhu citiranosti avtorjev. • Poleg nebibliotekarskih strokovnjakov se pojavijo avtorji s področja ekonomskih ved, marketinga in menedžmenta, ki sta tudi študijska predmeta na Oddelku za bibliotekarstvo. Ugotovili smo, da so najpogosteje citirani avtorji strokovnjaki in znanstveniki s področja bibliotekarstva, pedagogike, ekonomskih ved in književnosti. Tabela št.7: Analiza citiranosti avtorjev Avtor število Martina Šircelj 27 Breda Filo 22 Silva Novljan 17 Primož Južnič 13 Darja Piciga 13 Ignac Kamenik 9 19 Tudi med avtorji vseh objav, razen v zadnjih dveh desetletjih, posebej še po letu 1991, so prevladovali strokovnjaki z drugih bibliotekarskih področij, predvsem mladinskega knjižničarstva v splošnoizobraževalnih knjižnicah oz. republiške matične službe.