Microsoft Word - ZUMERF2001-3.doc

16 na prvem mestu monografije z 28 referencami, z 21 sledijo članki v serijskih publikacijah in šest referenc sive literature. Preglednica št. 6: Vir objave referenc iz raziskovalne fronte vrsta reference absolutno % monografije 90 44,11 članek v serijski p. 63 30,88 članek v monografiji 19 9,31 siva literatura 16 7,84 uradni dokumenti 16 7,84 3.2.3 Analiza citiranosti avtorjev Za razvrščanje referenc po avtorjih smo uporabili pravila za določanje značnice za bibliografski opis. V naši podatkovni zbirki smo poiskali avtorje, ki so bili najpogosteje citirani. Pri tem smo izpustili samocitate, ki jih je bilo 37 in jih nismo upoštevali v analizi citiranosti avtorjev. Med 516 referencami, ki so imele avtorsko značnico, smo upoštevali vse tiste avtorje, ki so bili citirani najmanj dvakrat in našteli 62 različnih avtorjev . Primerjava pogostosti citiranosti prvih dveh avtorjev je primerljiva z analizo avtorjev v obdobju 1984 – 1986, saj sta tudi tu prvi dve najpogosteje citirani avtorici Martina Šircelj in Breda Filo, ki ju smemo uvrstiti med generacijo avtorjev, ki se z objavami ne pojavljajo več na bibliotekarskem področju in področju pedagoških znanosti. Silvi Novljan – izjemno "plodni" avtorici 18 pripada tretje mesto. Na naslednji dve mesti sta se uvrstila Primož Južnič in Darja Piciga s po 13 referencami. Tako visoko število referenc je posledica objav člankov avtorjev, ki so nastali v okviru dodiplomskega študija na Oddelku za bibliotekarstvo. V člankih so ju citirali izredni študentje bibliotekarstva, ki so v reviji Šolska knjižnica in Knjižnica objavljali svoje seminarske naloge in povzetke diplomskih nalog. Velik del objavljenih citatov je siva literatura, zapiski s predavanj oz. interno razmnožena tipkopisna gradiva. Kljub temu ne smemo podcenjevati njune vloge v procesu razvoja šolskih knjižnic in predvsem šolskih knjižničarjev. Nasprotno, pomembno je, da sta z izbranimi metodami in didaktičnimi pristopi spodbudno vplivala na dvig ravni izobrazbe šolskih knjižničarjev oz. šolskega knjižničarstva. Imela sta pomembno vlogo v razvoju ozaveščanja in izobraževanja šolskih knjižničarjev na področju raziskovanja šolskega knjižničarstva in objavljanja rezultatov raziskovanja. Šele z vključevanjem višješolsko izobraženih šolskih knjižničarjev v dodiplomski študij so šolski 18 Visoko mesto objav ji pripade tudi po podatkovni zbirki COBIB, kjer je najdenih 111 zapisov (cit. 25. januar 2001).