Microsoft Word - ZUMERF2001-3.doc

20 Vidimo, da je najpogosteje citirana literatura v slovenskem jeziku, sledijo angleški jezik, hrvaški jezik, reference v nemškem, latinskem, poljskem, ruskem in francoskem jeziku. 4 Zaključek V analizi objav o šolskih knjižnicah v bibliotekarskih in pedagoških serijskih publikacijah v letih 1945 do 1999 smo z bibliometrijskimi metodami analizirali vse objave o šolskih knjižnicah in jih primerjali z objavami – članki, ki v celoti obravnavajo šolsko knjižničarstvo. V drugem delu smo analizirali reference člankov, ki v celoti obravnavajo šolske knjižnice. Bibliometrijska analiza, ki je osnova tega besedila, vključuje najdaljše obdobje objav o šolskih knjižnicah. Dobljeni rezultati so relevantni ne le za predstavitev historiata razvoja bibliotekarskih in pedagoških objav o šolskih knjižnicah v serijskih publikacijah in njihovega vrednotenja, ampak tudi razvoja šolskih knjižnic v okviru bibliotekarstva na eni in pedagoške vloge v okviru izobraževanja na drugi. Zato so lahko tudi izhodišča za predvidevanja o nadaljnjem razvoju šolskih knjižnic, saj smo z njo lahko zaznali tako premike v tematiki, s katero se ukvarjajo strokovnjaki s tega področja, kot tudi vzroke zanje. Kvantitativna analiza objav kaže značilnosti šolskega knjižničarstva, nekatere od njih so primerljive z bibliotekarstvom nasploh oz. ustrezajo drugim bibliometrijskim analizam - že opravljenim za področje bibliotekarstva. Število objav o šolskih knjižnicah po letih se je najbolj povečalo po letu 1991, ko je začela izhajati revija Šolska knjižnica (1991), na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo so zaposlili pedagoškega svetovalca (1991), začelo se je uvajati načrtno izobraževanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (1993), na Oddelku za bibliotekarstvo je bil uveden dodiplomski študij za diplomante Pedagoške akademije (študijsko leto 1996/97). Majhno število avtorjev , 8 ali 2,73% vseh avtorjev, je napisalo veliko število objav, 190 ali 25,71% vseh objav. Majhno število avtorjev, 5 ali 6,94% avtorjev, je objavilo veliko število (več kot 5 člankov) 43 ali 39,9% člankov. Pomembno vlogo v širitvi števila avtorjev ima visokošolski, magistrski in doktorski študij na Oddelku za bibliotekarstvo. Na bibliotekarskem in pedagoškem področju izhajata dve temeljni poljudni reviji in dve strokovni reviji, kjer je največ objav. Na področju bibliotekarstva je to strokovna revija Knjižnica (183 ali 24,76% vseh objav) in mesečnik Knjižničarske novice (72 ali 9,74% vseh objav), na pedagoškem področju strokovna revija Šolska knjižnica (237 ali 32,07% vseh