Microsoft Word - ZUMERF2001-3.doc

21 objav) in štirinajstdnevnik Prosvetni delavec oz. Šolski razgledi (skupaj 89 ali 12,5% vseh objav). V obeh primerih izstopata z večjim številom objav temeljni strokovni reviji – Knjižnica in Šolska knjižnica. V preostalih serijskih publikacijah smo ugotovili mnogo nižji odstotek objav oz. govorimo o razpršenosti objav. V bibliometrijski analizi referenc smo med citiranimi viri sledili v posameznih obdobjih tipične reference, ki kažejo na trend razvoja v določenem časovnem obdobju. Do leta 1980 ne moremo govoriti o kontinuiteti, saj je bilo število referenc premajhno, da bi delali posplošitve. V 80. letih je bila to gradnja in oprema šolskih knjižnic in pedagoško delo v šolskih knjižnicah, predvsem v povezavi z medioteko, toda manj izrazito kot v naslednjem desetletju, v 90. letih informacijska pismenost in pedagoško delo v šolskih knjižnicah. S tem lahko sledimo resničnemu razvojnemu trendu, od usmeritve h knjižnici kot prostoru, do obravnave knjižnice, kot dejavnosti, ne samo knjižnice, temveč tudi knjižničarja samega. Ugotovili smo, da je bilo največ (polovica vseh) objav splošnih, torej so obravnavale skupaj vse vrste šolskih knjižnic oz. problematiko šolskega knjižničarstva. Na drugem mestu so objave o osnovnošolskih knjižnicah. Zelo pozno zasledimo objave o srednješolskih knjižnicah, v 80. letih. Do tedaj so bili le trije prispevki o srednješolskih knjižnicah, od katerih pa nobeden ni v celoti obravnaval problematike srednješolskih knjižnic. Prvi razmah so srednješolske knjižnice doživele s srednjim usmerjenim izobraževanjem in uvajanjem mediotek v srednješolske knjižnice. V ta čas segajo tudi objave o pedagoškem delu v srednješolski knjižnici. Rezultati kažejo, da je šolsko knjižničarstvo mlado, razvijajoče se področje; to dokazujemo z naslednjimi dejstvi: • z nizkim številom objavljenih znanstvenih člankov – 3 ali 0,40% vseh objav, • število člankov z referencami je zelo nizko – 110 ali 21,52% vseh objav, • število referenc na članek je zelo majhno – 7,31 referenc na članek, • največje število referenc je monografij – 393 ali 48,8% vseh referenc. Pomembno je nadaljnje izobraževanje šolskih knjižničarjev, ki bodo nadaljevali s strokovnim delom v šolskih knjižnicah, a tudi z raziskovanjem. Šolsko knjižničarstvo naj bi dobilo več znanstvenih objav in s tem opozorilo nase tudi financerje šolskih knjižnic. Zato bo potrebno pritegniti k sodelovanju tudi več strokovnjakov s področja bibliotekarstva in pedagoških ved. Pomembno vlogo bo moral imeti tudi Oddelek za bibliotekarstvo, ki bo slovensko knjižničarsko in še posebej šolsko javnost seznanjal z novostmi na področju šolskega knjižničarstva v tujini in prenašal tuja spoznanja v slovenski prostor. Združitev