Microsoft Word - ZUMERF2001-3.doc

3 značilnosti tega razvoja. Interpretacija le-teh pa je veliko bolj utemeljena, če jo kombiniramo s poznavanjem področja ali stroke. Bibliometrija je v zadnjem desetletju dobila svoje mesto tudi v Sloveniji, interes za njene rezultate je vse večji. Vendar je ta interes žal preveč omejen le na t.i indekse citiranja (Citation Index), ki jih praviloma uporabljamo zaradi njihove enostavnosti in vseobsežnosti. Vendar raziskave kažejo, da so indeksi citiranja na področju biomedicinskih in naravoslovnih ved primerno merilo, da pa so veliko manj primerne za področje družbenih in humanističnih ved. Predvsem so enostransko usmerjeni prav v družbenih vedah. Podatki kažejo, da so kar 60% člankov, indeksiranih v SSCI, napisali avtorji iz ZDA. Ta odstotek je še veliko večji, če gledamo citirane članke, saj avtorji iz ZDA praviloma citirajo le članke svojih sonarodnjakov (Ingwerson, 2000). Tako imajo bibliometrijske analize, ki jih opravljamo na Slovenskem, še posebno vrednost, saj na tak način oblikujemo bazo podatkov o slovenskih objavah, ki bi lahko v bodočnosti delovala kot slovenski indeks citiranja (Jambrovič, Marinčič in Južnič, 1999/2000). To velja še posebej za bibliotekarstvo, saj je pomembno, da se bibliometrija uveljavi prav v okviru te stroke. Zato smo se tudi odločili za analizo bibliotekarstva in v njegovem okviru za področje šolskih knjižnic v osnovnem in srednjem šolstvu. Sem uvrščamo knjižnice v osnovnih, srednjih in glasbenih šolah, dijaških domovih in v šolah s posebnimi potrebami. Ne zanima nas le mesto šolskih knjižnic v okviru bibliotekarstva, ampak tudi v okviru vzgoje in izobraževanja. Bibliometrijskih analiz za področje bibliotekarstva smo do danes v Sloveniji opravili že nekaj, od danes že klasične analize, narejene v osemdesetih letih (Popovič, Ambrožič in Južnič, 1984), novejše (Likar, 1997) in specifičnih analiz povezanosti slovenskega bibliotekarstva z mednarodnimi tokovi (Tomšič, Sever in Južnič, 2001). Na področju šolskega knjižničarstva smo doslej zasledili dve bibliometrijski analizi: prva je obdelovala članke o šolskih knjižnicah v reviji Knjižnica za obdobje 1984 – 1996 (Steinbuch in Polič, 1997), druga pa revijo Šolska knjižnica za obdobje 1991 – 1996 (Reščič-Rihar in Žumer, 1997). V omenjenih primerih gre za analizi krajšega časovnega obdobja. 2 Raziskovalni rezultati Objave o šolskih knjižnicah smo poiskali v bibliotekarskih in pedagoških serijskih publikacijah, ker menimo, da se objave o šolskih knjižnicah nahajajo na obeh strokovnih področjih. Iz razvida temeljnih nalog šolske knjižnice po Idejnem načrtu šolskih knjižnic