Microsoft Word - Kocijan2001-1.doc

10 Bibliografija je izšla kot samostojna izdaja in je zajela 250 knjig in brošur ter 20 zemljevidov. Gre za kronološko razporeditev, zato je pri opisu letnica izpuščena; enako velja za ime založnice v impresumu (bibliografija obravnava samo publikacije SM) ter za kraj izida in tiska, če je šlo za Ljubljano. Pri zbirkah (npr. Zabavna knjižnica, Anton Knezova knjižnica) in zbornikih (npr. Narodni koledar, Letopis, Zbornik) je vsebina podrobno navedena, tako da je tudi po tej plati informacija popolna. Sestavljavec je dodal Abecedni imenik pisateljev in pri tem razrešil skoraj vse psevdonime in šifre (kar je ostalo nerešenih, jih je na podlagi arhiva SM razvozlal Jože Munda v Bibliografiji Slovenske matice , 1964); ob imenih je navajal letnice in ne morda strani v bibliografiji ali zaporedne številke enot, ker jih ni vpeljal. Dodal je še Vsebinski pregled publikacij in ga razdelil na trinajst poglavij po strokah. Poglavja so podobna tistim, ki jih vsebujejo njegove splošne bibliografije (zlasti Slovenska bibliografija iz leta 1913). Novost je zadnje (13.) poglavje z naslovom Bibliografija, ki predstavi to dejavnost Slovenske matice (na tem področju je nedvomno naredila veliko). Obravnavana Šlebingerjeva bibliografija je posebej dragocena zato, ker je porabnika, iskalca usmerjala na rabo avtorskega kazala, kar se je dotlej le redko dogajalo, in utrjevala iskanje na podlagi strok, ki so jih že prej uvajale tekoče splošne slovenske bibliografije, zlasti poudarjeno Slovenska bibliografija iz leta 1913. Pomanjkljivost tokratne izdaje je bila, da ni imela kazala vsebine publikacije. Ob 140-letnici Vodnikovih Lublanskih novic (1797-1800) je bila v Ljubljani velika razstava slovenskega novinarstva; ob tej priložnosti so izdali zbornik ( Razstava slovenskega novinarstva , 1937), ki vsebuje Šlebingerjevo bibliografijo Slovenski časniki in časopisi. Bibliografski pregled od 1797-1936 (tudi posebni odtis). Serijskim publikacijam je naš sestavljavec vedno posvečal veliko skrb, zato vse njegove splošne in delno tudi strokovne bibliografije vsebujejo njihove opise. Zlasti so bogati pregledi v Slovenski bibliografiji za l. 1907-1912 in za leti 1929-1930. Kot zanimivost naj omenimo njegov pregled Slovenski časopisi in časniki v beograjskem zborniku Jugoslovenska štampa iz leta 1911 (283-293; prim. Logar, 1970: 218). Objavil je gradivo, ki ga je obdeloval v dotedanjih svojih Slovenskih bibliografijah . V tokratni retrospektivni bibliografiji slovenske periodike je izpopolnil prejšnje vrzeli v pregledih in opisal 1074 enot. V uvodu je povedal, da "so izločeni vsi periodični tiski, ki izhajajo letno ali v daljših razdobjih, kakor so npr. koledarji, pratike, almanahi, razna letna poročila, zborniki, knjižne zbirke, četudi imajo nekateri izmed teh časopisni značaj". Sprejel je "nekaj dosegljivih časniških enodnevnic lokalnega značaja, večinoma zabavne vsebine z ilustracijami ..." in uvrstil "nekatere rokopisne dijaške liste, akoravno je upravičenost take objave v tej zvezi nekoliko dvomljiva" (upošteval je literarnozgodovinsko in kulturno pomembnost teh listov). Zelo jasna je bila tudi opredelitev (oprta v prvi vrsti na zunanje,