Microsoft Word - Kocijan2001-1.doc

11 tehnične značilnosti; Munda, 1983: 46) pojmov časnik in časopis, ki je uporabna še dandanes. Serijske publikacije je razvrstil kronološko, znotraj vsakega leta pa glede na mesec izida prve številke, torej od januarja do decembra (tam, kjer tega ni mogel ugotoviti, je razporejal približno). Opisi zajemajo vse sestavine in vsebujejo podatke (letnice) za nazaj, npr. podnaslove, spremembe v periodičnosti, urednike, izdajatelje, založnike, lastnike itd. Tako pri začetkih kot pri koncih izhajanja časnika ali časopisa je navedel datum, če ga je bilo mogoče ugotoviti. Bibliografijo spremljajo: Abecedno kazalo naslovov (brez tega je težko najti časnik ali časopis, če uporabnik ne ve letnice začetka izhajanja); Strokovni pregled , ki sumira gradivo po strokah oz. področjih (npr. Delavska glasila, Društvena glasila, Kmetijski strokovni listi, Pravo, uprava, socialne vede itd.), uporaba tega pregleda je precej zamudna in nepregledna; Kazalo krajev izhajališč in tiska , ki pri iskanju lahko le delno pomaga (nazoren primer zapletenosti je npr. Ljubljana), sicer je bolj primerno za statistično obdelavo. O imeniku urednikov in izdajateljev je na koncu opomba, da "je moral iz tehničnih ozirov izostati". Kot tretjo Šlebingerjevo bibliografsko monografijo moramo navesti Bibliografijo slovenske kmetijske literature v letih 1919-1938, ki jo je sestavil ob sodelovanju kmetijskega strokovnjaka Janeza Marentiča; izdala jo je Kmetijska zbornica leta 1939. Zelo povedne so besede predsednika Kmetijske zbornice Martina Steblovnika, ki je v uvodu Na pot med drugim dejal: "Za sestavo tega dela je Kmetijska zbornica naprosila ravnatelja naše vseučeliške knjižnice, dr. Janka Šlebingerja, ki je že z dosedanjim bibliografskim delom dokazal svojo popolno usposobljenost zanj. S strokovnjaškim sodelovanjem ing. agr. Janeza Marentiča se je zgradil priročnik, pač prvi te vrste v Jugoslaviji, ki bo zvesto služil vsem, ki bodo iskali literarne pomoči v kateri koli panogi našega kmetijstva." Velja opozoriti zlasti na besede, ki poudarjajo Šlebingerjev ugled tudi med strokovnjaki drugih strok, ne le med slavisti, bibliotekarji oz. humanisti, in usmeritev kmetijske stroke, ki je po Steblovnikovih besedah s to bibliografijo dobila pomoč, dobro podlago za strokovno (in raziskovalno) delo. Bibliografija je razdeljena na štiri poglavja: na splošno kmetijstvo, poljedelstvo, živinorejo in gozdarstvo. V dodatku so podatki o slovenskih kmetijskih strokovnjakih in pisateljih (tj. strokovnih piscih). Ni imenskega kazala avtorjev, marveč Stvarno kazalo , ki vpeljuje iskanje po strokovnih pojmih; to je tudi skladno s celotno ureditvijo, ki ne postavlja v ospredje kronologije ali avtorjev, temveč strokovna področja. Bibliografija prinaša opise več kot deset tisoč člankov, okrog 300 knjig in brošur ter 40 časopisov.