Microsoft Word - Kocijan2001-1.doc

3 Posebno pozornost zasluži Šlebingerjevo uredniško delo. V prvi vrsti je treba omenjati Ljubljanski zvon 1910-1916. Nadaljeval je Aškerčevo in Zbašnikovo umirjeno urejevalno politiko in za sodelavce pridobil vrsto že uveljavljenih in mlajših literarnih ustvarjalcev. To je bil čas moderne, obenem pa ne smemo pozabiti, da je revijo urejal v vihri prve svetovne vojne. Med pesniki so pogosteje objavljali Oton Župančič, Fran in Ivan Albreht, Anton Debeljak, Vojeslav Mole, Janko Glazer, Cvetko Golar, Andrej Budal, Radivoj Peterlin- Petruška, Pavel Golia, Igo Gruden idr.; od pripovednikov je kar precej objavil Ivan Cankar, bolj ali manj pogosto so se oglašali Milan Pugelj (velikokrat), Fran Milčinski, Josip Kostanjevec, Ivan Pucelj, Ivo Šorli, Ksaver Meško, Rado Murnik, Ivan Lah, C. Golar, od mlajših A. Budal, Josip Premk, Srečko Brodar, F. Albreht, Marija Kmet, brata Kozaka, Lovro Kuhar idr. Dramatika dotlej v LZ ni bila pogosto objavljena in enako velja za leta Šlebingerjevega urednikovanja, izjema je bila Lojza Kraigherja "burka v enem dejanju" Pusta noč . Urednik je veliko pozornosti posvečal strokovnemu in kritičnemu pisanju (prim. Munda, 1992: 261-262; Kodela, Munda, Rupel, 1962: 11-66; Pogačnik, 1966: 324). Urejanje treh številk Naše knjige (1917), priloge Ljubljanskega zvona, ni bilo obsežno in se je hitro končalo, zato pa je več znanja, časa in moči zahtevalo urejanje Frana Maslja- Podlimbarskega zbranih spisov I, II, IV (1923-1931), Izbranih spisov Hinka Dolenca (1921) in Albuma slovenskih književnikov (1928; slikovnemu gradivu je dodal Abecedno kazalo z biografskimi in literarnimi pojasnili ). Kot urednik je sodeloval pri izdaji posameznih leposlovnih del: Cankar Moje življenje (1920), Kaš Dalmatinske povesti (1920), Stare Lisjakova hči (1920), Stritar Sódnikovi (1921), Linhart Županova Micka, Veseli dan ali Matiček se ženi (1923, priredba). Ne bi bilo prav, če ne bi omenjali tudi Šlebingerjevega "konjička", ki si ga je omislil kot germanist: mislimo na njegovo pripravljanje in izdajanje priročnikov za učenje nemščine. Tako so leta 1913 izšle tri knjige: Nemščina brez učitelja I. in II. del ter Slovarček nemškega in slovenskega jezika . Sledilo je nekaj ponatisov prvih dveh knjig (prim. Rupel, 1952: 118- 120, 124). 2 Bibliografski začetki in skrb za tekočo splošno slovensko bibliografijo Šlebinger je kot študent sodeloval pri Oblakovi bibliografiji, ki je pod naslovom Bibliografija Oblakovih spisov izšla v Matije Murka monografiji Dr. Vatroslav Oblak (Knezova knjižnica, 1899). Videti je, da se je že ob Peruškovem in Glaserjevem sestavljanju Bibliografije slovenske (prvi za leta 1893-1898, drugi 1899-1901) odločil, da se bo ukvarjal s tem delom. Znanilki, da se bo resno lotil slovenske bibliografije, sta bili objavi bibliografskih pregledov izdaj s področja slovenskih domoznanskih ved (jezikoslovja, slovstvene vede, zgodovine, narodopisja) v praškem Vìstníku slovanské fílologie a starožítností (1902, Bibliografie za rok