Microsoft Word - Kocijan2001-1.doc

4 1901 ) in v sanktpeterburški publikaciji Sistematičeskij ukazatel' trudov po jazykoznaniju, literaturì, etnografiji i istorii (1903, Slavjanovìdìnie v 1901 godu; sodeloval). Z letom 1903 pa je že nastopil (kot Glaserjev naslednik) s Slovensko bibliografijo za l. 1902 v Zborniku znanstvenih in poučnih spisov (Slovenska matica), 1903, 199-238. S prav takim naslovom, le da je menjal letnice (za l. 1903, 1904, 1905, 1906), je objavil bibliografske preglede v Zbornikih 1904 (190-234), 1905 (211-266), 1906 (173-229) in 1907 (170-233). V uvodni besedi k bibliografiji za leto 1902 je opozoril na spremembe in dopolnitve, ki jih je vpeljal. Zapisal je: "Da podam kolikor mogoče popolno sliko našega duševnega delovanja, sem uvrstil med knjižni pregled za l. 1902 tudi važnejše članke, vsaj one, ki zanimajo slovstvenega zgodovinarja. Po zgledu 'Vìstníka slovanské filologie a starožítností' in 'Slavjanovìdìnija' peterburske akademije sem dodal naslovom knjig še seznam kritik in poroèil, ki so pisane v slovenskem jeziku ..." Primerjava s slovensko bibliografijo za leto 1901, ki jo je sestavil Karel Glaser, pove, da je v poglavjih napravil nekaj sprememb pri poimenovanju in razvrščanju gradiva, zlasti pri jezikoslovju in leposlovju. V naslovu prvega poglavja je vpeljal svoje poimenovanje Časniki in časopisi (prej Časopisi; zanimivo je, da je v preostalih pregledih do 1906 naslov obrnil). Jezikoslovje je ločil od Slovstvene zgodovine in dodal Življenjepise in nekrologe (delil je na slovenske in neslovenske pisatelje). Pri Glaserju je zadnje spadalo v poglavje Zgodovina, zemljepisje, življenjepisi. V nadaljnjih poglavjih je Šlebinger vpeljal izraze tehnika, kmetijstvo (namesto ratarstvo) itd. Glaser ima Leposlovje deljeno na a) Pesništvo , b) Pripovedništvo, pri Šlebingerju je to poglavje enotno, dodal pa mu je podpoglavje Leposlovje v časopisih in zbornikih: a) Izvirno b) Prevodi . Posamezna poglavja so doživljala v poznejših pregledih manjše dopolnitve ali spremembe; pomembnejša je morda ta, da je v pregledu za l. 1905 ločil jezikoslovje in slovstveno zgodovino na dve samostojni poglavji. Kot vsebinsko zanimivost naj omenimo, da je Glaser Knjige za prosti narod, koledarji itd. razvrstil v samostojno poglavje, medtem ko je Šlebinger Knjige za prosti narod (pozneje Knjige za ljudstvo) ves čas dodajal poglavju Kmetijstvo . Šlo je za poljudno pisane knjige, ki naj pomagajo preprostim ljudem k širjenju obzorja in znanja (Glaser je sem uvrstil tudi nekatera leposlovna dela, tista za preprostejšega bralca, Šlebinger jih je uvrščal med Leposlovje). Pri bibliografskih opisih med Glaserjem in Šlebingerjem ni bistvenih razlik pri upoštevanju sestavin, nekaj jih je v razporejanju (pri časopisju več kot pri monografskih publikacijah). Najpomembnejši razliki sta v tem, da je Šlebinger opremljal knjige s poročili in ocenami in da je navajal za posamezna strokovna področja (z leti jih je zajel vedno več) tudi članke, s čimer je uresničeval svoje hotenje, da bi uporabniki dobili čim popolnejšo podobo "našega duševnega delovanja". Tam, kjer člankov ni navajal, je opozarjal na časopisje, ki jih vsebuje. Iz zbranega gradiva je brez posebnih težav sestavil Bibliografie der slowenischen