Microsoft Word - Kocijan2001-1.doc

5 Volkskunde za čas od 1898 do 1904 in jo objavil v glasilu Zeitschrift für österreichische Volkskunde (1904). Med tem, ko je delal prve korake v sistematičnem uresničevanju tekoče splošne narodne bibliografije, je svojemu tastu dr. Francu Simoniču pomagal dopolniti véliko retrospektivno bibliografijo Slovenska bibliografija. I. del: Knjige (1550-1900) z Dodatki in popravki na straneh 609-627. Šlebingerjevo ime v tem poglavju ni omenjeno, toda Simonič je v Predgovoru navedel: "Korekturo je oskrboval ves čas dr. J. Šlebinger v Ljubljani, ki je sestavil tudi 'Dostavke in popravke' na koncu knjige." Dodatki so sestavljeni skladno z načeli, po katerih se je ravnala preostala bibliografija. Škoda, ker Šlebinger Simoniču ni svetoval, naj bibliografiji doda imensko (avtorsko) kazalo, kar bi bistveno olajšalo iskanje zaželenih del. Od jeseni 1906 do julija 1909 je Šlebinger služboval v Novem mestu, s tem mu je bila dostopnost do knjig in literature sploh več kot otežena. Verjetno je bil to poglavitni vzrok, da se tekoča slovenska bibliografija v Zborniku Slovenske matice ni več pojavljala (Merhar, 1964: 192-193). Šlebinger je vrzel od 1907 do 1912 pozneje zapolnil s samostojno publikacijo Slovenska bibliografija za l. 1907-1912, ki jo je izdala Slovenska matica z letnico 1913. Nadaljevanje je preprečila prva svetovna vojna in nasilno ustavljeno delovanje Slovenske matice (prim. Munda, 1983: 83; Logar, 1970: 214), vendar celotne palete vzrokov ne poznamo (zlasti ne Šlebingerjevih osebnih razlogov). Avtor je v primerjavi z razporeditvijo strok v tekočih bibliografijah 1902-1906 tokrat vrstni red nekoliko spremenil in celoto razdelil na devetnajst poglavij. Zaèel je s Časniki in časopisi, nadaljeval z Zborniki (tako kot prej), potem pa s 13. mesta prenesel na 3. Leposlovje (ki ga je razdelil na: 1. Pesništvo in pripovedni spisi, 2. Spisi za mladino. Slikovnice = novost, 3. Leposlovje po časopisju in zbornikih, 4. Prevodi). Nadaljnji vrstni red: IV. Bogoslovna dela. Molitveniki; V. Državo- in pravoznanstvo. Narodno gospodarstvo. Politika; VI. Zdravništvo; VII. Vzgojeslovje. Šolstvo; VIII. Modroslovje (zadnjima dvema je zamenjal mesti); IX. v to poglavje je s prej predzadnjega mesta prenesel Glasbo (prej Muzikalije) in Umetnost (podpoglavji: 1.Muzikalije, 2. Upodabljajoča umetnost); Klasični filologiji. Jezikoslovju je namenil XIII. poglavje. Glasbi sledi X. Slovstvena zgodovina, ki je bila najprej združena z Jezikoslovjem, potem razdružena in s samostojnim poglavjem (zdaj s splošnim delom in podpoglavjem Nekrologi, življenjepisni in slovstveni podatki: a) Slovenski pisatelji, b) Neslovenski pisatelji). Tako kot prej si sledijo poglavja: XI. Zgodovina; XII. Zemljepisje (prej združena). Potopisje (novo!). Narodopisje; XIII. poglavje smo že omenjali, nato so poglavja: XIV. Prirodoznanstvo; XV. Matematika (prej pri Prirodoznastvu). Tehnika; XVI. Trgovstvo. Obrt (do 1905 je bila Tehnika pri pogl. Trgovina. Obrt); XVII. Kmetijstvo. Gospodinjstvo