URN_NBN_SI_doc-LDCKKLBO

Knjižnica, 2019, 63 (1–2), 191–226 193 Nov usmerjevalni sistem Univerzitetne knjižnice Maribor   Research limitations: The partial inconsistency in users’ questions recording proved to be the biggest limitation as the circumstances claimed a large number of recorders, which also brought a diversity in recording thoroughness. Originality/practical implications: The research brings a thorough overview of the guide­ lines for planning library signage and also offers verified methods of users’ orientation behaviour observation. It provides recommendations for the new signage in the Uni­ versity of Maribor Library, which can be also useful in other libraries, with appropriate adaptation. At the same time, it gives a detailed overview of all phases of planning and implementation of a comprehensive library signage. Keywords: academic libraries, signage systems, signalling, orientation behaviour 1 Izhodišče − človek v prostoru knjižnice Orientacija človeka v prostoru je odvisna od mnogih dejavnikov, povezanih s sovplivom med človekom in njegovim okoljem. S širšimi problemi razmerja med človekom in prostorom, med drugim tudi z dejavniki, ki vplivajo na orientacijo v prostoru, se že nekaj desetletij ukvarja skupek disciplin, s skupnim imenom študije človeka in okolja (angl. man-environment studies). Raziskovalci, ki se ukvarjajo s tem področjem, izhajajo iz različnih strok – med njimi so sociologi, geografi, psihologi, antropologi, urbanisti in drugi. Njihovi izsledki so vsekakor odlično izhodišče, ko razmišljamo o oblikovanju knjižničnih prostorov, saj se v najširšem smislu ukvarjajo z vprašanjem, kako ljudje vidijo oziroma zaznavajo prostor, v katerem se gibljejo. Zanima jih tudi, kako posamezniki vzpostavljajo svoj mentalni imaginarij mapiranja, s katerim opisujejo fizični prostor, pa naj gre za odprte javne površine ali zaprte prostore (Sign systems for libraries, 1979). V našem primeru pa nas je predvsem zanimalo, kako lahko spoznanja različnih strokovnjakov osmislijo načrtovanje novega usmerjevalnega sistema univerzitet­ ne knjižnice. Človek je kot uporabnik pri orientaciji v knjižnici odvisen od kombinacije treh dejavnikov: arhitekturnih elementov, signalizacije in napotil ljudi – tako knjiž­ ničarjev kot drugih uporabnikov (Sign systems for libraries, 1979). Usmerjevalni sistemi imajo v knjižnicah pomembno vlogo, saj pomagajo zmanjševati t. i. soci­ alno distanco uporabnikov. Nezanemarljivo visok je delež ljudi, ki knjižnic sploh ne obiščejo ali jih obiščejo s strahom, da se v njih ne bodo znašli – bodisi v smislu prostorske orientacije ali v smislu razreševanja svoje informacijske potrebe. Raz­ iskave kažejo, da nekateri to izkušnjo »izgubljenosti v prostoru« oziroma t. i. dez­ orientacije (Sign systems for libraries, 1979, str. 7; Tzeng in Wang, 2011, str. 109) v knjižnicah dejansko pridobijo. Mnogi se zaradi te izkušnje v knjižnicah počutijo neprijetno ali celo frustrirano in v stresu (Mandel, 2010). Namen usmerjevalnih