URN_NBN_SI_doc-LDCKKLBO

194 Knjižnica, 2019, 63 (1–2), 191–226 Jerneja Ferlež, Jerneja Grašič, Boža Janžekovič, Vesna Lorenc, Valerija Pukšič, Klavdija Vnuk sistemov je, da to prepreko odstranijo ali vsaj izdatno olajšajo (Mandel in John­ ston, 2019). Naloga usmerjevalnega sistema v knjižnici je torej čim bolj tekoče usmerjanje uporabnika po prostoru, v skladu z njegovo specifično informacijsko potrebo. Pomembno je, da je čitljiv, razumljiv, enostaven, jasen, pregleden, konsistenten, da je urejen v pravilnem sosledju, da upošteva človekove kognitivne sposobnosti in da zajame tudi morebitne specifike posamičnih skupin uporabnikov (starej­ ši, daltonisti, slabovidni ipd.) – v zvezi s slednjim je potrebno upoštevati tudi uveljavljene norme (Humrickhouse, 2012; Quick reference guide to ADA signage, 2012; Requirements for interior signs from the new ADA, 2012). Funkcionalnost se mora čim bolj posrečeno prepletati z estetiko, usmerjevalni sistem pa mora biti oblikovno usklajen s stilom in celostno podobo knjižnice ter z njeno arhitekturno zasnovo in notranjo opremo. Na kvaliteto usmerjevalnega sistema vplivata tako sistematičen pristop k načrto­ vanju signalizacije kot poznavanje in upoštevanje potreb in vedénja uporabnikov. Bistvena je tudi kakovost sodelovanja med knjižničarji in oblikovalcem (Bene­ icke, Biesek in Brandon, 2003; Walker, 2012), ki problem brez dvoma poznajo in vidijo vsak s svoje strani − idealno je, če delujejo sinergično. Pomembno je, da se v procesu nastajanja usmerjevalnega sistema knjižnice zvrstijo vse faze od načr­ tovanja, oblikovanja, priprave dokumentacije, izvedbe do nadzora (Sign systems for libraries, 1979; Stempler, 2013), od finančnih in drugih okoliščin pa je odvisno, kako obsežne in intenzivne so ter kako so znotraj razčlenjene in poglobljene. 2 Univerzitetna knjižnica Maribor in njen(i) usmerjevalni sistem(i) Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM) je ob odprtju nove namenske zgradbe leta 1988 pridobila tudi domišljeno notranjo opremo, z njo pa tudi likovno in funkcionalno izredno posrečen usmerjevalni sistem. Toda v treh desetletjih se je marsikaj spremenilo, zaradi večje uporabnosti so se prostori spreminjali − nastajali so novi, nekateri so spremenili namembnost, prosti pristop se je nenehno prilagajal novim razmeram, listkovni katalogi so se umaknili novim, sodobnejšim orodjem za iskanje gradiva. Nekateri prostori so se preimenovali, nenehno so se zaradi notranje in zunanje fluktuacije dogajale tudi spremembe med zaposlenimi. Nekaj časa so zadoščali le manjši popravki v usmeritvah, a sčasoma se je sprememb nabralo preveč in jasno je postalo, da bo treba vzpostaviti nov, celovit usmerjevalni sistem.