URN_NBN_SI_doc-LUH88U8P

112 Šolska kronika • 1–2 • 2018 dostop do višje izobrazbe. 9 Novi pedagoški pristopi so se odvrnili od ustaljenega načina poučevanja. Zaradi vojnih posledic in nato še informbirojevskega spora se je večja reforma šolstva lahko izvedla šele v petdesetih letih z novo šolsko re- formo. V Sloveniji je bila 8. oktobra 1958 uzakonjena enotna osemletna osnovna šola. 10 V srednješolskem izobraževanju so prednost dajali strokovnim, predvsem tehniškim šolam. 11 Povojni čas je prinesel tudi težavo s pomanjkanjem učiteljske- ga kadra, kar so reševali z organiziranjem strokovnih pedagoških tečajev. Samo število vpisnih mest v srednjih strokovnih šolah je bilo določeno na osnovi petle- tnega plana. Kandidate za vpis v šole so zbirali prek krajevnega ljudskega odbora (KLO), kjer se je osnovala posebna komisija, ki je zbirala vpisnice kandidatov. Ta je prek krajevnih ljudskih odborov vodila poseben akcijski odbor za propagando pri okrajnem odboru, sestavljen iz zastopnikov uprave za delovno silo, Antifašistične ženske zveze (AFŽ) in Ljudske mladine Slovenije (LMS) ter predstavnikov odseka za socialno skrbstvo. Akcijski odbor pri okraju se je povezal s strokovnimi šolami svojega območja ter pomagal krajevnemu ljudskemu odboru vršiti propagando na terenu in delo hkrati tudi nadziral. Krajevni ljudski odbori so na terenu zbirali podatke o primernih kandidatih, ki bi se hoteli v šolskem letu vpisati v določeno 9 Slovenska novejša zgodovina 2, 1948−1992, 2005, str. 907. 10 Gabrič Aleš, Sledi šolskega razvoja na Slovenskem, 2009, str. 103. 11 Prav tam, str. 99−100. Že leta 1945 se obnovijo športna tekmovanja in tudi fizkulturni zleti. Eden prvih je bil na bežigrajskem stadionu v Ljubljani 12. avgusta 1945. Množičen prikaz telovadne vaje. Foto: Rudi Vavpotič