URN_NBN_SI_doc-M9HHD2ZP

43 L. Vidmar: Knjižnica Žige Zoisa kot žarišče slovenskega kulturnega nacionalizma , 33–46 Knjižnica, 59 (2015) 3 Odločitev avstrijske vlade, ki sta jo spodbudila vodstvo gubernija in Metternich, je bila zavestno sprejeta kot pomemben prispevek k razvoju kranjske deželne kulture, v pri­ hodnjih desetletjih pa se je izkazala predvsem za bistven prispevek k razvoju sloven­ ske nacionalne kulture. Preudarnost oblasti habsburške monarhije je Zoisovo knjižnico rešila pred razprodajo, razkosanjem ali selitvijo na tuje, ki bi jo – to dokazuje usoda preostalih delov baronove premične dediščine – neizogibno doleteli najpozneje v prvi polovici 20. stoletja. Tako pa je bila zbirka trajno shranjena v domačem okolju in držav­ ni ustanovi, dostopni javnosti. 6 Sklepi Kljub temu obetavnemu razpletu Slovenci s Zoisovimi knjigami v naslednjih dveh sto­ letjih nismo ravnali tako, kakor bi si zaslužile. Razumljivo je sicer, da vodstvo Liceja in Licejske knjižnice sprva še ni moglo v celoti dojeti historične pomembnosti novega fonda: v njem je videlo predvsem prepotrebno dopolnilo mlade, počasi rastoče viso­ košolske knjižnice, ki ji je do tega srečnega dogodka zelo primanjkovalo naravoslovnih knjig (prim. Stefan, 1907, str. 62). Zoisove knjižnice zato niso vključili kot corpus separa- tum , temveč so njene knjige preprosto razporedili po veljavnih vsebinskih sklopih, s či­ mer je bila zabrisana njihova provenienca. Danes so ustrezno evidentirani in shranjeni le rokopisi iz Zoisove knjižnice, vključeni v Rokopisno zbirko, baronove knjige, pogosto opremljene z njegovimi dragocenimi pripisi, pa lahko iščemo le z zamudnim kombi­ niranim pregledovanjem starih katalogov, zlasti Kalistrovega iz leta 1821, ter drugih knjižnih zbirk Narodne in univerzitetne knjižnice. Skoraj dvesto let po odkupu bi morali stanje Zoisove knjižnice končno uskladiti z za­ vedanjem o njeni pomembnosti za slovenski in evropski prostor. Ta knjižnica je eden glavnih, neizčrpnih virov za zgodovino ne le slovenskega razsvetljenstva in kulturne­ ga nacionalizma, pač pa vseh slovanskih prerodov, poleg tega pa ena najvplivnejših, najbogatejših in najzanimivejših ohranjenih zasebnih knjižnic iz tega časa v Evropi. Zaradi tega bi jo morali rekonstruirati, popisati, zbrati in zavarovati kot corpus separa- tum , kakor so na primer storili s knjižnico Thomasa Jeffersona v Kongresni knjižnici v Washingtonu in s knjižnico Rudolfa Maistra v Univerzitetni knjižnici Maribor. Bližajoča se dvestoletnica Zoisove smrti se ponuja kot odlična priložnost za to spoštljivo, pred­ vsem pa nujno potrebno dejanje.