URN_NBN_SI_doc-N1Q4PRCK

230 Knjižnica, 2019, 63 (1–2), 227–245 Savina Zwitter, Sabina Usenik pogovorih se udeleženci naučijo tudi obvladovanja čustev, pravil vedenja, ki velja­ jo v družbi. Starejši, torej dijaki višjih letnikov in zaposleni, so pomemben vzgled, kaj je v določenih okoliščinah primerno in kaj ne. Pri izmenjavi stališč jeza, ogor­ čenje in podobna čustva ne vodijo v zbliževanje, temveč nasprotno. Obvladovanje čustev pripomore k objektivizaciji težav ali nasprotujočih si mnenj. Kričanje ali celo grožnje te možnosti zmanjšujejo ali izničujejo (Goleman, 1999, str. 140). V času nezadržnega širjenja lažnih novic skozi branje različnih virov in komen­ tiranje slišanega ter prebranega v medijih, dijaki ostrijo tudi svoje sposobnosti zaznavanja, kaj je verjetno resnica in kaj je verjetno laž. Ko se v političnem dis­ kurzu ustalijo lažne novice, lahko kmalu preidejo tudi vsaj deloma v vsakdanje življenje posameznika in meja sprejemljivosti laži se premakne. Zato je to eno od pomembnih področij, kjer se pristopi uzaveščanja in pravilnega odločanja šele razvijajo. 3.1.2 Obvezne izbirne vsebine Ena od še vedno težko rešljivih težav medijske pismenosti je vezana na uporabo interneta , kjer se mladi počutijo zelo domače, ko pa je treba ubesediti, zakaj je nek spletni vir sprejemljivo zanesljiv za šolsko rabo, drugi pa ne, se znajdejo v težavah. Ne samo zaradi ubesedovanja, temveč se šele s tem, ko jih k tej dejavnosti spodbudimo, zavejo, da se pogosto zanašajo le na svojo intuicijo, ki pa je nezanesljiva, varljiva. V srednjih šolah opozarjamo na ta problem tako v različnih povezavah z medijsko pismenostjo, posebej pa se temu posvečamo pri urah knjižničnega informacijskega znanja v okviru obveznih izbirnih vsebin . Šele, ko znajo ločevati med resnico in neresnico, lahko vrednotijo situacije, v katerih se znajdejo, rešujejo težave z drugačnim uvidom, kar je pomembno za sobivanje v družbi. 3.1.3 Skupno in skupinsko delo Če je v šolski knjižnici dovolj prostora, ga dijaki pogosto uporabijo tudi za skupno in skupinsko delo, večinoma šolsko. Zaradi družbe, v kateri so zlasti mladi vedno bolj prisotni v virtualnem svetu, realni svet pa jim ni tako domač, táko delo ključno prispeva k socializaciji, vključenosti posameznika v skupino . Druženje v realnem svetu zavira nastanek odtujenosti znotraj skupine, razreda ali širše skupnosti. Pod skupinsko delo uvrščamo vse, kar dijaki naredijo tako, da si delo v skupini razdelijo, cilj je izpolnjena naloga skupine. V vsaki skupini je zelo pomembna