URN_NBN_SI_doc-OO8IOQFW

15 Polihistor brez univerzitetne izobrazbe le. 38 Kljub kratkim, strnjenim opisom lahko povzamemo, da je bil kranjski polihistor s samo šolo in na njej pridobljeno izobrazbo na splošno zelo zadovoljen. Ljubljanski kolegij in gimnazijski študij v njem sta bila organizirana po stro- gih enotnih pravilih jezuitskega reda. Oznaka kolegij se je nanašala na samo redovno skupnost, vendar kaže tudi na tesno navezanost na študije, saj se je predstojnik kolegija imenoval rektor. Gimnazijo je vodil prefekt, ki je vzdrževal tesne stike z vodstvom ko- legija. Glavni cilj vsega jezuitskega nižjega študija ali gimnazije je bil pouk latinščine in v manjši meri tudi grščine, trajal je pet do šest let in potekal po razrednih skupnostih. Jezuitski študijski program je poznal sistem letnih razredov in razrednih učiteljev, ki so vsi obvladali celotno učno snov, vse pa je bilo naravnano na enakomerno napredo- vanje dijakov v razredu. 39 Zahtevana starost za vpis na nižje študije je znašala deset do dvanajst let, prestop v naslednji razred je bil praviloma mogoč samo po opravljenem izpitu ob koncu počitnic, tj. jeseni. Gimnazijski ali nižji študiji (studia inferiora) so obsegali pet stopenj (gradus), ki naj bi jih dijaki obvladali v petih letih, a se je prva stopnja praviloma delila v dva oddelka ali razreda. Tako so tudi v Ljubljani poznali šest razredov. V prvih štirih razredih oziroma treh stopnjah so posredovali osnovna, predvsem gramatikalna znanja latinskega jezika in njihovo pravilno rabo. Na naslednji stopnji, v humanitetnem ali poetikalnem razredu, so skušali zbuditi zanimanje za le- poto klasičnih jezikov, v najvišjem razredu, retoriki, pa so se dijaki učili utemeljevanja (argumentiranja) in govorniških spretnosti. Temeljna značilnost jezuitskega srednjega šolstva je bila uniformirana realnost, pri kateri je enotni šolski sistem v vsakem trenut- ku omogočal izmenjavo učiteljev, učencev in učbenikov. 40 V učnem načrtu je kot prevladujoče vseskozi ostalo pridobivanje formalne je- zikovne izobrazbe. Realije so se pojavljale v omejenem obsegu le kot učna snov v najvišjem razredu retorike, ne da bi se mogle uveljaviti kot samostojni učni predmeti. Vendar pa se posredovanje zgodovinskih znanj v ljubljanskem jezuitskem kolegiju po- dobno kot v drugih kolegijih avstrijske province ni omejevalo samo na priložnostno branje zgodovinskih besedil klasičnih avtorjev. Učitelji so si kljub časovni omejenosti prizadevali podati kolikor toliko popolno predstavo svetovne in cerkvene zgodovine. Poleg tega so s historičnimi deli, ki so jih delili ob raznih slovesnostih, dijake poskušali navdušiti za zgodovinska dogajanja. Osrednja pozornost je seveda veljala latinščini, ki 38 Valvasor, Die Ehre VI , str. 342. – O jezuitskih kolegijih govori Valvasor v množini, kar je le deloma upravičeno. Imeli sta ju tudi mesti Trst in Reka, katerih opisa prav tako najdemo v Slavi , a s poja- snilom, da ne spadata več h Kranjski (Trst: Valvasor, Die Ehre XI , str. 588–599; Reka: prav tam, str. 609; XII , str. 97–104). Jezuiti in njihov kolegij s študenti so omenjeni samo pri Reki ( XII , str. 100, 104), pri Trstu pa le posredno; na veduti je upodobljena in označena njihova cerkev ( XI , med str. 598 in 599). O jezuitskih kolegijih v Trstu in na Reki prim. Dolinar, Die Rolle, str. 216. 39 Ciperle, Jezuitski učni program, str. 160–161. 40 Prav tam, str. 161, 164–166, 172–173. – O delitvi razredov na ljubljanski gimnaziji govori leto- pis ljubljanskega kolegija. V 50-ih letih 17. stoletja srečamo naslednja poimenovanja razredov: najnižji razred ali mala šola, osnove, gramatika, sintaksa, poetika in retorika. O tem: Letopis Ljubljanskega kolegija , str. 171 (pag. 264), 173 (pag. 269), 177 (pag. 279), 182 (pag. 288–289), 189 (pag. 298), 192 (pag. 303), 197 (pag. 310), 202 (pag. 314).