URN_NBN_SI_doc-OO8IOQFW

16 Šolska kronika • 1–2 • 2014 naj bi čimprej postala učni jezik, govoriti latinsko pa je bilo obveznost. V ozadje ni bila potisnjena samo materinščina, temveč tudi verouk, saj so jezuiti večjo pozornost kakor samemu posredovanju verskega znanja namenjali vzgoji h krščanskim vrednotam. Pri tem so imele posebno vlogo t. i. Marijanske kongregacije kot eno najbolj učinkovitih vzgojnih sredstev Jezusove družbe. Poleg monopolnega položaja latinščine, omejene zastopanosti grščine in realij, skoraj popolne izključitve materinščine in usmerjenega sestavljanja učbenikov so imeli pomembno vlogo tudi nekateri jezuitski metodični pristopi, kot so interpretiranje in scenske predelave latinskih besedil. Za njihovo pe- dagoško-vzgojno dejavnost je bilo nadalje značilno spodbujanje tekmovalnega duha s podeljevanjem častnih nazivov in nagrad. Temu so dajali kot vzgojnemu ukrepu tudi prednost pred kaznimi in pri tem so posebej odločno odklanjali šolski zapor. Pred dolgočasjem in nenadzorovanimi zunanjimi vplivi so jezuiti dijake skušali zavarovati s čimbolj smiselno izrabo prostega časa in pri tem nasprotovali daljšim odmorom, predvsem pa daljšim počitnicam, čeprav so na drugi strani priznavali nujnost oddiha za ohranjanje zdravja in kot predpogoj za uspešen študij. Načrtni in urejeni program oddiha je bistveno pripomogel k temu, da so se učenci v jezuitskih kolegijih počutili dobro. Brez dvoma so jih veselile številne možnosti za javno nastopanje in predvsem gledališke predstave. 41 Ljubljanska jezuitska gimnazija je bila med Valvasorjevim šolanjem po številu dijakov velika tudi za današnje predstave. Skupno število šolajočih je leta 1655 zna- šalo 569, od tega jih je bila slaba petina plemiškega rodu – 8 grofov, 5 baronov, 39 deželanov in 52 drugih plemičev. 42 Le manjši del je prebival v internatski ustanovi, t. i. seminarju ali konviktu; ta je sprejemal revne dijake ali gojence s podporno ustanovo (alumne) in druge, ki so domsko bivanje plačevali (konviktorje). Sicer pa so gimnazijo obiskovali predvsem zunanji dijaki (eksterni), za katere je mogoče izračunati, da so predstavljali kar okoli 90 % vseh. 43 Ljubljana v tem času še ni poznala višjih študijev (studia superiora), ki so jih tu postopoma ustanavljali od začetka 18. stoletja. Nad ravnjo nižjih študijev so od prve polovice 17. stoletja dalje obstajala le predavanja kazuistike (moralne teologije). 44 Dogajanje v kolegiju in gimnaziji oziroma šoli, kot jo praviloma imenuje le- topis kolegija, 45 je v omenjenem viru dobro dokumentirano za skoraj celotno 17. 41 Ciperle, Jezuitski učni program, str. 166–170, 173. 42 Letopis Ljubljanskega kolegija , str. 191, pag. 300. 43 O tem na splošno: Ciperle, Jezuitski učni program, str. 171. – Po katalogu ljubljanskega jezuitske- ga seminarja je leta 1655 znašalo število alumnov 24, konviktorjev pa 50; poimensko je prvih navedenih 21 in drugih 32. Med alumni je naveden baron, ki ga isto leto najdemo tudi pri konvik- torjih, sicer pa je bilo med zadnjimi kar 13 plemiških fantov, od tega dva barona, devet plemičev ( Nobilis ) in dva kranjska deželana. Črnivec (ur.), Ljubljanski klasiki , str. 77–78. 44 Ciperle, Jezuitski učni program, str. 174; prim. Valvasor, Die Ehre XI , str. 690. 45 Objavi: Letopis Ljubljanskega kolegija ; Historia annua . – Izraz gimnazija ( gymnasium ) je v pet- desetih letih uporabljen leta 1653 ( Letopis ljubljanskega kolegija , str. 179 (pag. 283), Historia annua , str. 179) in pa na kronogramu ob odprtju nove gimnazijske stavbe leta 1658: »AeDes noVae gyMnasII Labacensis« ( Letopis ljubljanskega kolegija , str. 205 (pag. 318), Historia annua , str. 205).