URN_NBN_SI_doc-OO8IOQFW

17 Polihistor brez univerzitetne izobrazbe stoletje. Od srede stoletja obstajata tudi dva dnevnika – prefekta šole in patra mi- nistra. 46 Petdeseta leta, ko je gimnazijo obiskoval Janez Vajkard Valvasor, je navzven najbolj zaznamovala intenzivna gradnja nove šolske stavbe. Že mnogo prej začeto delo je napredovalo leta 1654, ko so jezuiti dosegli ponovno oprostitev plačila davka in so zgradbo prekrili s streho. 47 Odprtje novega gimnazijskega poslopja in preselitev oddel- kov iz stare v novo šolo pa sta z velikimi slovesnostmi sledila šele na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja 1658 (15. avgusta). 48 V letopisu beremo o živahnem utripu v kolegiju, tako skoraj vsako leto o gledaliških predstavah in tudi o uprizoritvah krajših prizorov, ki so jih pripravili dijaki nižjih razredov. 49 Ko je bil Valvasor še nižješolec ali se bolj verjetno niti še ni vpisal na gimnazijo, so jezuiti leta 1653 dosegli mir med meščani in dijaki, 50 naslednje leto pa odpravili nočno pohajkovanje, ki je navadno upravičeno netilo sovražnosti, ter razne že sicer nedovoljene igre. 51 Pri dijakih so na razne načine spodbujali pobožnost in dobre navade, kar jim je med drugim uspevalo prek Marijinih kongregacij. 52 V jezuitskih kongregacijah je bil poudarek na skupnosti, odnosih in medsebojni povezanosti, zelo pomembna značilnost pa je bila tudi tudi vloga laikov. 53 V Valvasorjevih študijskih letih so v ljubljanskem kolegiju delovale tri kongregacije, med njimi dve dijaški: Kraljice angelov varuhov za dijake nižjih razredov ter vplivnejša in pomembnejša kongregacija Marije Vnebovzete, namenjena dijakom višjih razredov. 54 Ta je bila najstarejša, prvotno odprta za širše članstvo, 55 njeni člani pa so bili že mnogi Valvasorji, med drugim polihistorjev stric Adam in oče Jernej. 56 Kot bomo videli, je vpisna knjiga kongregacije Marije Vnebovzete sploh edini sodobni vir o polihistorjevi povezanosti z jezuitskim kolegijem. Popolnih evidenc dijakov gimnazije iz tega časa namreč ni. Znana so le imena članov omenjene kongregacije 57 in tistega majhnega dela gimnazijcev, ki so stanovali v seminarju ali konviktu, pogosto brez navedbe, kateri razred so obiskovali. 58 Nekaj 46 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, I/31r in I/32r. – O začetku vodenja dnevnika prefekta šole pod J. L. Schönlebnom prim. Radics, Der krainische Historiograph, str. 13–20. 47 Letopis Ljubljanskega kolegija , str. 188 (pag. 296). 48 Prav tam, str. 204–205 (pag. 317–318). – Ko so leta 1660 končno dogradili oziroma razširili še zgradbo kolegija (prav tam, str. 212, pag. 328), je bil polihistor najverjetneje že na svojem prvem mladostnem potovanju. 49 O delovanju kongregacij v 50-ih letih 17. stoletja gl. prav tam, str. 171 (pag. 265), 179 (pag. 283), 185 (pag. 292–293), 191 (pag. 301), 195 (pag. 308), 196 (pag. 309), 204 (pag. 317), 210 (pag. 323) in drugje. 50 Prav tam, str. 179 (pag. 283). 51 Prav tam, str. 184–185 (pag. 292). 52 Prav tam, str. 180 (pag. 284), 185–186 (pag. 293), 195 (pag. 308) in drugje. 53 Bizant, Marijine kongregacije, str. 139. 54 Prav tam, str. 142–148. 55 Prav tam, str. 142–144. 56 Golec, Valvasorjev izvor (1. del), str. 44, 45, 55, 57; (2. del), str. 219, 220, 229. 57 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, II/51r. 58 Objava: Črnivec (ur.), Ljubljanski klasiki , str. 72–84.