URN_NBN_SI_doc-OO8IOQFW

18 Šolska kronika • 1–2 • 2014 dijakov je poimensko omenjenih še v dnevniku šolskega prefekta. 59 Valvasor ni nobe- no leto izpričan kot gojenec seminarja, ne med revnimi dijaki – alumni, ne med t. i. konviktorji, ki so bivanje v seminarju plačevali in med katerimi ni bilo malo plemiških sinov. Čeprav se v katalogu seminarja sumarne številke po posameznih letih včasih razhajajo s številom poimensko navedenih alumnov in konviktorjev – kar pomeni, da seznami niso popolni –, 60 ni nobene podlage za Radiscsevo trditev, da je bil Janez Vajkard konviktor ( Konviktist ). 61 Tako kot velika večina gimnazijcev je v resnici spadal med zunanje dijake. 62 O njegovem bivanju zunaj seminarja priča tudi že omenjena pripoved o povodnem možu, ki naj bi ga videl na lastne oči, kako je neke jasne in svetle noči pri mestni kruharni napadel nekoliko opitega meščana, ta pa se je rešil tako, da se je oprijel potapljalke (kaznovalne naprave za goljufive peke) in priklical na pomoč stražo. 63 Le kaj bi sicer tam ponoči (sam) počel mladenič, star 13 ali 14 let, če bi živel v seminarju? Kot bomo videli v nadaljevanju, obstaja za to prepričljiva razlaga: stanoval je v neposredni bližini. Kot že rečeno, Valvasor v Slavi ni ponudil dovolj podatkov, da bi lahko z goto- vostjo vedeli, katerega leta je šolanje začel in kdaj končal . Če sodimo po njegovi poznejši prizadevnosti in sistematičnosti, je seveda pričakovati, da je vse razrede opravil v šestih letih. A pot bi mu utegnilo prekrižati kaj nepričakovanega, kar bi šolanje po- daljšalo za leto ali celo dve, denimo bolezen. Glede na to, da so na jezuitske gimnazije sprejemali dečke od desetega do dvanajstega leta starosti, 64 je mogoče začetek njegovega šolanja postaviti v čas med letoma 1651 in 1653, kot bomo videli, pa bi se lahko vpisal tudi šele leta 1654. Če ni bilo posebnih ovir, je gimnazijo končal med letoma 1657 in 1660. Čas, ki ga je zanesljivo preživel na njej, predstavljajo torej tri leta, od 1654 do 1657. Šolsko leto se je takrat začenjalo konec oktobra oziroma v začetku novembra. 65 Starosti v Ljubljani umrlih dijakov v poldrugem desetletju 1650–1665 pričajo, da so bili v istem razredu dijaki različnih let, kar je seveda povezano z več dejavniki, med drugim z njihovim socialnim ozadjem. Med tretješolci (gramatika) najdemo tako 59 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, I/31r. 60 Gl. op. 43. 61 Radics, Johann Weikhard , str. 62. 62 O zunanjih in notranjih učencih gl. Ciperle, Jezuitski učni program, str. 171. 63 Valvasor, Die Ehre XI , str. 685–686. – Valvasor je zgodbo pospremil s komentarjem, ki jasno priča, da v obstoj ljubljanskega povodnega moža ni verjel. Zlahka bi bila za tem potegavščina, kakršno si je privoščil neki kmet iz okolice Brezovice pri Ljubljani; enega od igralcev v dijaški igri Paradiž je nagovoril, naj v hudičevi preobleki prestraši njegovo zapito ženo, s čimer jo je ozdravil popivanja ( Die Ehre XI , str. 351–352). 64 Ciperle, Jezuitski učni program, str. 172. 65 Po enotnem jezuitskem študijskem programu Ratio studiorum so glavne šolske počitnice v jezuit- skih kolegijih trajale od 21. septembra do 3. novembra (Ciperle, Jezuitski učni program, str. 170). V dnevniku ljubljanskega šolskega prefekta najdemo od leta 1650 do 1659 datume med 30. oktobrom in 4. novembrom (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, I/31r, pag. 1, 15, 17, 19, 21A, 22A, 22B, 25).