URN_NBN_SI_doc-OO8IOQFW

23 Polihistor brez univerzitetne izobrazbe vtisnil kolegiju svoj pečat le v izjemnih primerih, sicer pa je ostajal v ozadju, kajti pred- nost so dajali skupnosti jezuitskega kolegija. 82 V devetletnem obdobju od 1651/52 do 1659/60 je od šestih ljubljanskih gimnazijskih učiteljev izpričan v naslednjem šolskem letu praviloma en sam in samo trikrat po dva. So pa v potencialnih Valvasorjevih štu- dijskih letih trije po enkrat napredovali skupaj s svojim razredom: pater Andrej Tomšič ter magistra Friderik Ciriani in Erazem Spizig. Tako Radics kot Reisp sta spomnila na Janeza Ludvika Schönlebna (1618– 1681), ki je pozneje močno vplival na Valvasorjevo delo in bil v letu 1650/51 prefekt ljubljanske gimnazije. 83 Reispovim pomislekom, koliko in kako bi lahko kot profe- sor že tedaj vplival na mladega dijaka, je treba dodati, da se Schönleben in Valvasor na gimnaziji sploh nista mogla srečati. Patra Schönlebna so namreč odpoklicali na Dunaj in je Ljubljano zapustil že 18. oktobra 1651, 84 šolsko leto 1651/52, v katerem bi desetletni Valvasor lahko najprej začel obiskovati prvi gimnazijski razred, pa se je začelo novembra. Med profesorji, ki so v petdesetih letih poučevali na ljubljanski gimnaziji, najdemo – kot je opozoril Reisp – znanega jezuitskega dramatika Du- najčana Henrika Söldnerja, 85 a Janez Vajkard tudi tega ni mogel spoznati kot svojega učitelja. 86 Reisp je spomnil še na tretjega, Franca Harrerja iz Preddvora, ki je v Lju- bljani deloval več kot eno desetletje. 87 Harrer sicer ni poučeval na gimnaziji, temveč moralno teologijo (kazuistiko), a je bil hkrati slabo leto tudi prefekt gimnazije, in sicer v šolskem letu 1657/58. 88 Precej oprijemljivejše je Valvasorjevo znanstvo s patrom Janezom Krstnikom Dolarjem, znanim skladateljem (ok. 1620, Kamnik–1673, Dunaj), 89 katerega iden- 82 Ciperle, Jezuitski učni program, str. 160. 83 Radics, Johann Weikhard , str. 61; Reisp, Kranjski polihistor , str. 77. 84 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, I/32r, fol. 4v. – Schönleben je bil zelo verjetno sošolec polihistor- jevega polbrata Karla Valvasorja ali na gimnaziji kakšno leto pred njim. Oba so namreč sprejeli v jezuitsko kongregacijo Marije Vnebovzete istega leta 1632, Schönlebna tri mesece pred Karlom (ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov II/51r, pag. 122, 123). 85 Reisp, Kranjski polihistor , str. 77. 86 Söldner je jeseni 1651 začel poučevati sintakso (četrti razred), 1652 pa poetiko (peti razred). Letopis Ljubljanskega kolegija , str. 173 (pag. 269), 177 (pag. 279). Od leta 1653 ga ni bilo več v Ljubljani. 87 Reisp, Kranjski polihistor , str. 77. 88 Reispovi podatki niso povsem točni. Harrer je prišel v Ljubljano proti koncu leta 1652, ostal prvič neprekinjeno do leta 1662, kot profesor kazuistike od šolskega leta 1652/53, in bil prefekt samo slabo leto ( Letopis Ljubljanskega kolegija , str. 173 (pag. 269), 177 (pag. 279), 182 (pag. 288– 289), 189 (pag. 298), 192 (pag. 303), 197 (pag. 310), 202 (pag. 314), 207 (pag. 320), 217 (pag. 335), 219 (pag. 337)). O njem gl. tudi: Glonar, Harrer, str. 292–293. 89 O Dolarju gl. zlasti: Höfler, Janez Krstnik Dolar, str. 82–89; Škulj, Ioannes Baptista Dolar, str. 27–36.