URN_NBN_SI_doc-OO8IOQFW

24 Šolska kronika • 1–2 • 2014 titeta je bila dolgo nejasna. 90 Če bi Janez Vajkard prišel na gimnazijo z desetimi leti in bi v šolskem letu 1655/56 obiskoval peti razred, bi bil Dolar tedaj profesor razreda pred njim, retorike. A četudi se nikoli nista srečala v neposrednih vlogah profesorja in dijaka, je Valvasor zelo dobro vedel za Dolarja, ki je ta čas dobro leto, od jeseni 1656 do začetka leta 1658, deloval v kolegiju kot vodja glasbe oziroma zbora ter hkrati kot gimnazijski prefekt v šolskem letu 1656/57 in del leta 1657/58. V zadnjem šolskem letu, v katerem je že po dobrih dveh mesecih odšel v Passau, je bil tudi katehet in spovednik v cerkvi. 91 Valvasor ga omenja med kranjskimi pisci v VI. knjigi Slave , kjer poleg tega, da je šlo za Kranjca in jezuita, še pove, da je bil pater odličen glasbenik ( Musicus ) in dober skladatelj, zato je bilo okoli leta 1665 na Dunaju »zelo veliko pri- merkov njegova skladanja [skladb] počaščenih z natisom«. Ne preseneča, da se Janez Vajkard po tolikih letih ni spomnil njegovega osebnega imena in ga imenuje »P.(ater) N.(omen) Dolar«, 92 gotovo tudi zato, ker se jezuitski patri naslavljajo in poznajo po priimkih. Kot bomo videli, sta se Valvasor in pater Dolar v šestdesetih letih skoraj brez dvoma sreč(ev)ala na Dunaju. Kolikor je znano, ni doslej še nihče opozoril na njuno možno znanstvo oziroma osebno povezanost. 93 V zvezi s tem kaže spomniti, da je poli- histor pri opisu jezuitskega kolegija posebej poudaril, kako se gojenci seminarja »poleg študija učijo še vsakovrstne instrumentalne in vokalne glasbe«. 94 Ne vemo natanko, koliko je bil polihistor glasbeno izobražen, a v popisu njegove zapuščine v Krškem (1694) pritegne pozornost popis kar 17 instrumentov, ki jih je utegnil tudi sam igra- ti. 95 Glasbeno izobrazbo, kakršna koli je že bila, si je gotovo pridobil v gimnazijskih letih, čeprav ni izpričan kot gojenec seminarja, kjer so se z glasbo ukvarjali sistematič- no. Toda glasbeni pouk se v jezuitskem kolegiju najverjetneje ni strogo omejeval le na seminar, v katerem je glede na celoto vseh gimnazijcev prebivala maloštevilna dijaška 90 Tako Valvasor (1689) kot J. G. Dolničar (1715) nista poznala njegovega osebnega imena (Valva- sor, Die Ehre VI , str. 359; Dolničar, Bibliotheca Labacensis publica, pag. 95 (po objavi: Vidmar (ur.), Trubar, Hren , str. 256, 363). Valvasorjevo oznako N. (nomen) so poznejši pisci napačno razu- meli kot Nikolaj, zato je prišel Dolar kot Nikolaj še v Slovenski biografski leksikon (1925) (Premrl, Dolar, str. 139) in v zagrebško Muzičko enciklopedijo (1958) (D. Cvetko, Dolar Nikolaj, str. 374). Šele v petdesetih letih 20. stoletja je D. Cvetko dokazal, da gre za Janeza Krstnika Dolarja, ki ga je imelo češko in avstrijsko zgodovinopisje za skladatelja češkega rodu (D. Cvetko, Zgodovina glas- bene umetnosti , str. 217–218; D. Cvetko, Skladatelji Gallus , str. XVI–XVII; Höfler, Janez Krstnik Dolar, str. 83). Tudi v integralnem prevodu Slave vojvodine Kranjske (2010) je oznaka N. (nomen) napačno razrešena kot: N[ikolaj] (Valvasor, Čast in slava 2., VI. knjiga, str. 359). 91 Leta 1656 je v letopisu naveden kot profesor retorike in vodja latinske kongregacije, leta 1657 kot šolski prefekt in vodja glasbe, pri letu 1658 pa kot šolski prefekt in vodja zbora, a z navedbo, da ga je provincial kmalu poslal v Passau. Letopis Ljubljanskega kolegija , str. 192 (pag. 303), 197 (pag. 310), 202 (pag. 314). Prim. Höfler, Janez Krstnik Dolar, str. 84; Škulj, Ioannes Baptista Dolar, str. 31–32, 35. 92 Valvasor, Die Ehre VI , str. 359. 93 Gl. zlasti prispevke v: Škulj (ur.), Dolarjev zbornik . 94 Valvasor, Die Ehre XI , str. 690. 95 I. Cvetko, Valvasor in njegov zvok, str. 311.