URN_NBN_SI_doc-OO8IOQFW

29 Polihistor brez univerzitetne izobrazbe tuje dežele. Valvasor je svoje mladostno potovanje z vsaj dvema prekinitvama raztegnil na dobro desetletje, saj se je na Kranjsko vrnil šele leta 1671. Celotna šestdeseta leta so bila torej čas njegove »življenjske univerze«, ki jo je absolviral po raznih deželah od Danske na severu do Tunisa na jugu in o kateri je pustil nekaj dragocenih spominskih pričevanj. Ta so sploh vse, kar vemo o njegovem življenju med letoma 1659 in 1671. 119 Branko Reisp je poudaril, da je Valvasor sledil tedanjim navadam plemiških si- nov, ki so se izpopolnjevali v vojaških veščinah in nato potovali v tuje dežele, oboje iz kariernih razlogov. Po njegovem Valvasor ni iskal nadaljnje izobrazbe na univerzi, »kar je morda tudi eden od razlogov, da je ohranil in razvil značilne lastnosti samosvoje, du- hovno neodvisne osebnosti«. 120 Kakor koli, tega, ali se je kdaj kje daleč od doma vpisal na kakšno univerzo ali vsaj poslušal predavanja, ne vemo z gotovostjo. V matrikah naj- bližjih univerz na Dunaju in v Gradcu njegovo ime iščemo zaman. 121 Polihistorjev tak ali drugačen stik z univerzitetno sfero, denimo na Nemškem ali v Franciji, ni izključen in Valvasorjev molk je lahko v tem pogledu »zlato«. Povzetek O šolanju kranjskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja (1641, Ljublja- na–1693, Krško) vemo le toliko, kolikor je izpričal sam. Skromni podatki o njegovi šolski dobi so v prispevku umeščeni v širši kontekst izobraževanja na Kranjskem sredi 17. stoletja. V Slavi vojvodine Kranjske (1689), svojem monumentalnem enciklopedičnem delu o rodni deželi, ni Valvasor nikjer omenil, kje je nabiral prvo šolsko učenost. Lah- ko da je njegov oče Jernej na rodbinskem gradu Medija vzdrževal domačega učitelja, kakršen je izpričan na gradu njegovega nečaka. Druga možnost je ta, da je Janez Vaj- kard že prve šolske korake naredil v rodni Ljubljani, kjer je bila izbira šol in učiteljev neprimerno boljša, možnosti za pridobitev solidne izobrazbe pa temu ustrezno večje. Odločitev, da ga pošljejo na ljubljansko jezuitsko gimnazijo, se zdi domala samo- umevna. V tem obdobju je moral na Slovenskem skoraj vsakdo, ki si je hotel pridobiti srednješolsko ali višješolsko izobrazbo, obiskovati gimnazijo oziroma višje študije pri jezuitih. Kdaj v prvi polovici petdesetih letih 17. stoletja je Janez Vajkard prišel na gi- mnazijo, ni mogoče reči s popolno gotovostjo. Ker ni bil gojenec seminarja – notranji dijak, njegovo ime zaman iščemo v katalogu seminarja, temeljnem viru o ljubljanskem dijaštvu tega časa. Zahtevana starost za vpis na gimnazijo je znašala deset do dvanajst let. Da tudi Valvasor tako kot večina najbrž ni prestopil njenih vrat pred dvanajstim letom, torej pred začetkom šolskega leta jeseni 1653, kaže edini jezuitski vir, ki govori o njegovi 119 O Valvasorjevih mladostnih potovanjih gl. Golec, Valvasorjev izvor (3. del), str. 49–63. 120 Reisp, Kranjski polihistor , str. 78. 121 Gall (ur.) – Szaivert (ur.): Die Matrikel ; Andritsch, Die Matrikeln. Band 2, Band 3 .